Zavajanje tedna: 1. april – ko se resnica za en dan izgubi

V današnjem svetu spletkarjenja, socialnih omrežij, lažnih dejstev in drugih neresnic, se je pomen 1. aprila malce izgubil. Nekoč so ljudje čakali začetek tega meseca, da so si lahko brez slabe vesti privoščili prijatelja, družinskega člana ali sodelavca, saj je samo na ta dan v letu dovoljena šala oziroma neslana laž.

Danes se torej praznuje dan norčavosti, ko ljudje »prodajajo« na prvi pogled resnične zgodbice in informacije svojim bližnjim, ki še zdaleč niso verodostojne. Običaj poznajo v večini držav na stari celini, ponekod pa celo velja, da si je šalo dovoljeno privoščiti zgolj do poldneva. Prvi zapisi nesojenega praznika sicer segajo v leto 1392, ko so izšle Canterburyjske povesti angleškega pesnika Geoffreyja Chaucerja, v katere naj bi vključil pripoved o petelinu, ki 32 dni po 1. marcu, torej na 1. april, pretenta lisico. Potem ko ga je ta ujela v gobček, jo je petelin z zvijačo pripravil, da odpre usta in ji nato zbežal. Nauk zgodbe je bil, da pamet premaga moč. Spet drugi pravijo, da je dan norcev in lažnivcev razglasil francoski kralj Ludvik XIV., saj naj bi ga leta 1713 na ta dan dvorni norček krepko potegnil za nos. Po drugi strani so nekateri prepričani, da izhaja praznovanje iz starih običajev ob spomladanskem enakonočju, ko naj bi se takrat končala slavja ob začetku pomladi. Ena od najpogostejših razlag je ta, da naj bi 1. april prvič praznovali v Franciji že v 16. stoletju, ko so sprejeli gregorijanski koledar. Ljudje, ki so novo leto še vedno praznovali konec marca so namreč postali tarča posmeha in norčevanja. V tej državi in še številnih drugih (Italija, Belgija, Švica, Kanada…) dnevu rečejo tudi »aprilska riba«, saj so nekoč ciljni osebi na hrbet neopazno pritrdili papirnato ribico. Ta je še vedno vidno prisotna na številnih francoskih aprilskih razglednicah s konca 19. in začetka 20. stoletja. Prav tako so različni časopisi na ta dan širili lažno zgodbo o ribi, medtem ko še dandanes subtilna omemba ribe včasih nakazuje na šalo. Dandanes je v slaščičarnah in čokoladnicah širom Francije na današnji dan še vedno moč najti čokoladne ribe.

Najbrž imate tudi sami danes poln internet lažnih informacij, zlasti s sveta športa, kulture in politike, zgodovinsko najodmevnejši šali pa še vedno pripadata Britancem in Nizozemcem. Leta 1957 je angleški BBC v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo pri njih. Veliko ljudi je temu nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi sami kupili sadike za posaditev na domu. V petdesetih letih pa je nizozemska televizija objavila novico o porušenem stolpu v Pisi, kar je povzročilo pravo zmedo med ljudmi.

Nedolžna zabava ali normalizacija zavajanja? Da, to je 1. april. Dan, ko laž postane družbeno sprejemljiva. Če danes še niste nobenega potegnili za nos, je sedaj pravi čas za to, hkrati pa bodite pozorni, da ne boste prav vi komu nasedli.

Andraž Velkavrh