“Formalna nezakonitost”? Pravnik o tem, kdaj kršitev ogrozi poštenost volitev

“Volitve so preresna stvar, da bi jo prepustili naključju in slepemu zaupanju,” je prepričan upokojeni vrhovni sodnik in nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije Jan Zobec, ki pravi, da bolj ko se preveri, bolj ko se vse razišče, bolj ko se razjasni in ko resnica pride na dan, večjo legitimnost imajo volitve in večje je zaupanje državljanov v izid volitev.

Odkar je dolgoletni prvak SDS in nekdanji večkratni premier Janez Janša na novinarski konferenci nanizal več nepravilnosti, povezanih s tehnologijo in izvedbo volitev v Republiki Sloveniji (od nezadostnega števila glasovnic na številnih voliščih do množičnih težav pri glasovanju iz tujine, do nedopustnega ravnanja z volilnim materialom), so se odprla resna vprašanja o nedavnem volilnem procesu.

Ker nas je zanimalo, kakšne pravne možnosti so na voljo tistim, ki se želijo pritožiti zaradi nepravilnosti, smo se obrnili na gospoda Jana Zobca. “Najprej je ugovor na Državno volilno komisijo (DVK), potem je še pravno sredstvo pritožba na Mandatno-volilno komisijo v Državnem zboru zoper potrditev mandatov s strani Državnega zbora RS, in končno potem bi bila možna še ustavna pritožba zoper odločitev Mandatno-volilne komisije,” je pojasnil.

Predsednik SDS Janez Janša (Foto: STA)

V luči problematiziranja lokacije predčasnih volišč, ker zakon določa, da morajo biti volišča za predčasno glasovanje na območju volilnega okraja, je marsikoga zmotila navedba ustavnega pravnika Igorja Kaučiča, sicer nekdanjega uslužbenca Službe državne varnosti (Udbe), ki je za RTVS v zvezi s tem povedal, da gre pri tem za formalno nezakonitost, ker samo oblikovanje takih volišč ne vpliva nujno na glasovanje in izid glasovanja. Zanimalo nas je, kako Zobec gleda na omenjeno formulacijo. “Ta formulacija navidez res zbuja neke pomisleke, ampak on je hotel s tem povedati, da je v tem primeru podana kršitev zakona, vendar da ta kršitev zakona nima take teže, da bi vplivala na rezultat volitev, in je zato tako rekoč brezpredmetna.” To je po njegovih besedah tako kot recimo v sodnih postopkih, ko so storjene kršitve postopka, vendar niso bistvene in ne vplivajo na rezultat sojenja. “Tu gre za podobno argumentacijo.”

Ko se nepravilnosti seštejejo, govorimo o bistveni kršitvi volitev

“Pravno mu ni mogoče pravzaprav nič očitati, vsebinsko bi mu pa lahko očitali; namreč če povežemo to kršitev še z drugimi številnimi kršitvami, kot je pošiljanje glasovnic v premajhnem številu, recimo v tiste dele sveta, kjer slovenska diaspora večinoma voli desno, in preštevilne glasovnice tja, kjer se voli v nasprotno smer, denimo na diplomatsko predstavništvo v Bruslju, pa recimo ukinjanje volišč na podeželju in s tem postavljanje volivcev na podeželju v slabši položaj kot so volivci v urbanih središčih, pri čemer vemo, v katero smer pretežno volijo eni in v katero smer drugi, pa še druge podobne nepravilnosti; in ko se vse te nepravilnosti seštejejo in če so take, da kažejo v določeno smer, recimo da so v korist ali v škodo določeni politični opciji, potem bi pa lahko govorili o bistveni kršitvi volitev. Se pravi taki kršitvi, ki bi lahko vplivala na rezultat volitev ali v očeh razumnega opazovalca vzbudila vtis o poštenih volitvah,” je še pojasnil.

Jan Zobec (Foto: Bobo)

Volitve so preresna stvar, da bi jo prepustili naključju

Zanimalo nas je še, ali se mu zdi prav, da se gre v preverbo očitanih nepravilnosti, zlasti v luči kritik, ki smo jim priča s strani Gibanja Svoboda, ki vztraja, da smo “priča poskusom spodkopavanja zaupanja v demokratične procese”. Zobec pravi, da se mu zdi absolutno prav, da se zadeve preverijo. Volitve so namreč preresna stvar, da bi jo prepustili naključju in slepemu zaupanju. “Bolj ko se preveri, bolj ko se vse razišče, bolj ko se razjasni in ko resnica pride na dan, večjo legitimnost imajo volitve in večje je zaupanje državljanov v izid volitev. Zato ne samo, da sme ta ali ona stranka zahtevati ponovno štetje in uveljavljati vsa pravna sredstva, jaz mislim celo, da je dolžna zaradi varstva demokracije in zaradi varstva zaupanja ljudi v volitve in demokratični proces. Torej nasprotno, kot nekateri očitajo, da je to spodkopavanje,” je jasen in dodaja, da ponovno štetje in nadzor vseh institucij, ki so predvidene v zakonodaji, prispevajo k utrjevanju demokracije in utrjevanju zaupanja v rezultate volitev.

Ž. N.