Zakaj so letos kmetje prej začeli z žetvijo: vročina je premaknila koledar

Na slovenskih njivah so letos kombajni marsikje zapeljali med žito prej, kot so bili kmetje vajeni v preteklih letih.

Visoke junijske temperature, pomanjkanje vode in hitro dozorevanje žit so predvsem pri ječmenu in pšenici pospešili zaključek rastne dobe, zato čakanje na običajne termine ponekod ni bilo več smiselno. V Pomurju se je žetev pšenice zaradi vročine začela prej kot običajno, letošnja sezona pa je bila zaznamovana tudi s sušo in precej neenakomernimi pridelki.

Za mimoidočega je zgodnejši prihod kombajna predvsem zanimiv znak poletja. Za kmeta pa pomeni precej več. Datum žetve določa stanje zrnja, njegova vlažnost, nevarnost izgub na njivi in tudi vremenska napoved za naslednje dni.

Leto 2026 je še enkrat pokazalo, da se starega kmetijskega koledarja ni več mogoče držati samo po datumih.

Žetev

Vroč junij je pospešil dozorevanje

Največji premik se je začel ob izraziti vročini v drugi polovici junija. Slovenijo je zajelo obdobje visokih temperatur, na več merilnih mestih so bili zabeleženi tudi junijski temperaturni rekordi.

Žito v zadnjem delu razvoja potrebuje čas za nalivanje zrnja. Rastlina skozi liste proizvaja snovi, ki se nalagajo v zrnu, zato je dovolj dolga in zmerno topla zaključna faza pomembna za končni pridelek. Dolgotrajna vročina ta proces pospeši.

Rastlina ob pomanjkanju vode hitreje zaključuje razvoj, listi se prej sušijo, zrnje pa hitreje izgublja vlago. Polje zato na pogled hitro porumeni in doseže stanje, primerno za žetev.

Zgodnejša zrelost ne pomeni nujno boljše letine

Na prvi pogled se zdi zgodnja žetev prednost. Kombajn lahko na njivo zapelje prej, zrnje je dovolj suho in tveganje zaradi poznejših neviht je manjše. Kmetijski rezultat pa ni tako preprost.

Letošnja letina ozimnih žit je bila po ocenah pridelovalcev in semenarske stroke količinsko podpovprečna ter zelo različna med posameznimi območji. Suša in vročina sta marsikje skrajšali obdobje nalivanja zrnja, zato je lahko zrnje sicer kakovostno, vendar ga je manj.

Rastlina lahko dozori prehitro

Zelo visoke temperature v občutljivi fazi razvoja imajo podoben učinek, kakor če bi rastlini skrajšali čas za dokončanje pridelka. Zrnje dozori, vendar nima vedno dovolj časa, da bi doseglo svojo potencialno maso. Zaradi tega lahko zgodnejša žetev pomeni predvsem posledico vremenskega stresa in ne znak odličnih pogojev.

Priimek Suša v Sloveniji: kje jih je največ in zakaj izstopa prav v nekaterih regijah

Kmet ne čaka na datum, ampak preverja zrnje

O začetku žetve se na sodobni kmetiji ne odloča po koledarju. Pomembnejša je vsebnost vlage v zrnu, stanje posevka ter napoved vremena.

Preveč vlažno žito pomeni dodatne stroške sušenja in večje tveganje pri skladiščenju. Predolgo čakanje na že dozorelem posevku pa lahko povzroči osipanje zrn, poleganje rastlin in škodo ob neurjih.

Ob daljšem obdobju suhega in vročega vremena se lahko optimalno obdobje za delo precej zoži.

Prav zato se v dneh primernega vremena kombajni pogosto ustavijo šele pozno zvečer. Nekaj suhih dni lahko odloča o kakovosti velikega dela letnega pridelka.

Ječmen praviloma pride na vrsto prvi

Med prvimi žiti se običajno požanje ozimni ječmen. Tudi letos se je njegov odkup začel že v drugi polovici junija. Ena od slovenskih kmetijskih zadrug je na primer odkup ječmena letnika 2026 začela 22. junija. Za njim pridejo na vrsto oljna ogrščica in različne sorte pšenice.

Pšenica je za slovensko pridelavo posebej pomembna, saj od njene kakovosti niso odvisne samo količine pridelka, ampak tudi možnost prodaje za mlevske namene.

Vsaka njiva dozori nekoliko drugače

Tudi dve sosednji njivi nista nujno pripravljeni za žetev istega dne.

Razlikujejo se sorte, datum setve, lastnosti tal, dostopnost vode in način gnojenja. Lahka tla izgubijo vlago precej hitreje od globljih tal, ki lahko v spodnjih plasteh dalj časa zadržijo nekaj zaloge vode.

Veliko pomeni tudi lokalno vreme. Ena sama nevihta lahko določenemu območju prinese dovolj dežja, da je razvoj žita drugačen od nekaj kilometrov oddaljene njive.

Žetev, kombajn

Vročina spreminja tudi delo ljudi in strojev

Zgodnejša žetev ni edina posledica visokih temperatur. Delo s kombajnom pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija je zahtevnejše za človeka in tehniko. Suha slama ter prah povečujeta požarno nevarnost, zato je čiščenje strojev in nadzor nad njihovim segrevanjem še posebej pomemben.

Kmet mora hkrati loviti najprimernejšo vlažnost pridelka. Pozno zvečer se lahko zaradi povečane zračne vlage stanje slame spremeni, sredi zelo vročega popoldneva pa je rastlinski material izrazito suh. Čas dela zato ni odvisen samo od tega, ali zunaj dežuje.

Žetev leta 2026 je pokazala še širšo težavo

Zgodnejše dozorevanje je samo eden od znakov letošnje zahtevne kmetijske sezone. Suša in vročina nista prizadeli zgolj pšenice in ječmena. Avgusta so bile težave vidne tudi pri koruzi, travinju, zelenjavi, sadju in drugih kulturah. Po poročanju Agrobiznisa so nekateri kmetje zaradi suše začeli celo zgodnjo žetev oziroma spravilo koruze, da bi rešili vsaj del pridelka.

Podnebne razmere tako postopoma spreminjajo urnik opravil, ki je bil med generacijami razmeroma predvidljiv.

To ne pomeni, da bo odslej vsaka žetev zgodnejša. Hladna in mokra pomlad lahko razvoj upočasni, dolgotrajno deževje pa prihod kombajnov premakne v drugo smer. Letošnje poljščine so preprosto sledile razmeram, ki so jih imele na voljo.

Kmetje zato čedalje manj gledajo na datum, ob katerem so določeno delo opravljali njihovi starši, in precej bolj na dejansko stanje na njivi. Žetev se začne takrat, ko je zrnje pripravljeno in vreme ponudi dovolj dobro priložnost.

Letos je ta trenutek zaradi vročine marsikje prišel hitreje. Kombajni na njivah so bili zato eden prvih zelo vidnih znakov, da je poletna vročina posegla tudi v koledar slovenskega kmetijstva.

Savinja v Zidanem Mostu skoraj izginila: prizor je nenavaden, razlog pa ni suša

Zakaj letos fige zamujajo? Vročina in suša sta lahko pomemben del odgovora

Sobne rastline poleti ne potrebujejo vode po urniku: ta napaka jih lahko uniči hitreje kot suša

Gozdovi so sredi avgusta ponekod videti kot oktobra – trije razlogi, zakaj

Objava Zakaj so letos kmetje prej začeli z žetvijo: vročina je premaknila koledar se je pojavila na Vse za moj dan.