.jpg)
1 hour ago
23
Paradižnik pokaRazpoke na paradižniku so poleti zelo pogoste, zlasti avgusta, ko se izmenjujejo vročina, suša, nevihte in obilnejše zalivanje. Najpogostejši razlog za pokanje plodov je nenadna sprememba v količini vode, ki jo rastlina dobi, zaradi česar notranjost paradižnika začne rasti hitreje, kot se lahko raztegne njegova kožica. Težava se pojavlja tako na vrtu kot v rastlinjaku, največkrat pa na plodovih, ki so že skoraj zreli.
Počen paradižnik zato še ne pomeni, da je rastlina bolna ali da smo pridelek izgubili. Pomembno pa je razumeti, kaj se dogaja, saj lahko z nekaj spremembami pri zalivanju precej zmanjšamo nastajanje novih razpok.
Največ težav povzroči nenaden dotok vode
Paradižnik najbolje uspeva, če ima zemlja približno enakomerno količino vlage.
Težave se začnejo po daljšem suhem obdobju. Rastlina takrat raste počasneje, plodovi pa izgubijo del svoje običajne prožnosti. Če nato pride močna nevihta ali rastlino obilno zalijemo, korenine naenkrat dobijo veliko vode.
Voda hitro potuje v plod in poveča pritisk v njegovi notranjosti. Meso paradižnika se razširi hitreje kot zunanja kožica, zato ta poči.
Prav zato lahko zjutraj na rastlini opazimo popolnoma zdrav paradižnik, po močnem popoldanskem nalivu pa se na njem že pojavijo razpoke.
Razpoke okoli peclja in vzdolž ploda niso povsem enake
Pri paradižniku se pogosto pojavita dve obliki pokanja. Krožne razpoke nastanejo okoli peclja in so pogostejše pri večjih ter zrelejših plodovih. Druga oblika so globlje razpoke, ki potekajo od peclja navzdol po plodu.
Obe sta večinoma povezani z neenakomerno oskrbo z vodo, občutljivost pa je odvisna tudi od sorte. Nekateri veliki mesnati paradižniki pokajo precej hitreje kot manjše sorte z debelejšo kožico.
Avgusta je nevarnost še večja
Pozno poletje je za paradižnik zahtevno obdobje. Zemlja se lahko čez dan močno izsuši, rastlina pa ima hkrati veliko odraslih plodov, ki potrebujejo veliko vode.
Če nekaj dni zalivamo premalo in nato primanjkljaj nadomestimo z veliko količino vode, naredimo ravno tisto, kar pokanje še spodbuja.
Bolje je zalivati nekoliko redkeje, vendar dovolj temeljito in predvsem čim bolj enakomerno. Cilj ni, da je površina zemlje ves čas mokra, temveč da koreninsko območje ne prehaja iz popolnoma suhega v razmočeno stanje.
Zelo pomaga tudi zastirka iz slame, pokošene trave ali drugega primernega organskega materiala. Ta zmanjša izhlapevanje in preprečuje, da bi se zemlja med dvema zalivanjema prehitro izsušila.
Tudi preveč vode je lahko težava
Pogosta napaka je prepričanje, da paradižnik v vročini vedno potrebuje ogromno vode. Pretirano zalivanje lahko povzroči težave s koreninami, izpiranje hranil in slabšo kakovost plodov. Bolj pomembna od same količine je stalnost.
Če je napovedana močna nevihta, rastlin, ki niso vidno uvele in imajo še dovolj vlažno zemljo, tik pred dežjem ni smiselno dodatno obilno zalivati.
V rastlinjaku imamo pri tem več nadzora. Na prostem pa lahko po večdnevni suši ena sama nevihta povzroči pokanje velikega števila zrelih paradižnikov.
Slovenci in domači paradižnikiZrele plodove je pred močnim dežjem smiselno pobrati
Če so paradižniki že skoraj popolnoma rdeči in vremenska napoved kaže daljše ali močno deževje, jih lahko poberemo nekoliko prej.
Paradižnik lahko zadnji del dozorevanja brez težav opravi tudi po obiranju. S tem zmanjšamo možnost, da bi v nekaj urah prejel veliko vode in počil tik pred tem, ko bi ga sicer pobrali.
To je posebej uporabno pri velikih mesnatih sortah, kjer lahko ena globoka razpoka hitro pomeni tudi začetek gnitja.
Ali lahko počen paradižnik še pojemo?
Sveže počen paradižnik običajno ni treba zavreči. Če je razpoka nova, plod lepo diši, nima plesni in ni začel gniti, ga lahko operemo, poškodovani del odrežemo in paradižnik čim prej uporabimo. Primeren je za omako, solato ali kuhanje.
Drugače velja pri globokih razpokah, ki so že dalj časa odprte. Vanjo lahko pridejo mikroorganizmi, žuželke in vlaga, zato se takšen plod hitreje začne kvariti. Plesniv, sluzast ali neprijetno dišeč paradižnik zavržemo.
Pokanje samo po sebi torej ni bolezen, ampak predvsem odziv ploda na hitro spremembo pogojev. Najboljša preventiva je precej preprosta: enakomerna vlaga v zemlji, zastirka, premišljeno zalivanje in pravočasno pobiranje zrelih plodov.
Prav avgusta lahko že nekaj dni bolj enakomerne oskrbe z vodo naredi veliko razliko med lepo dozorelim pridelkom in paradižniki, ki razpokajo tik pred obiranjem.
Objava Zakaj paradižnik poka? Najpogostejši razlog je voda, ne bolezen se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)