Zakaj javni sektor bremeni gospodarstvo in razvoj

Predsednik vlade Janez Janša je na včerajšnji novinarski konferenci razkril zaskrbljujočo rast javnega sektorja v zadnjih desetih letih. Posledično tudi rast plačne mase, ki obremenjuje davkoplačevalce in ustvarja pomanjkanje kadrov v zasebnem sektorju. “To bomo spremenili,” je nato zapisal.

Na novinarski konferenci je predstavil pravzaprav zastrašujoče podatke. Število zaposlenih v javnem sektorju se je od časa osamosvojitve najprej povečalo na 125 tisoč uslužbencev, nato pa na 196 tisoč uslužbencev, kolikor znaša danes. Hkrati manjka 150 tisoč ljudi v zasebnem sektorju.

Gre za očitno nespametno razporejen naravni resurs – človeški kapital. Posledica je dvojna: pomanjkanje delovne sile v gospodarstvu in hiperprodukcija predpisov. Obe posledici pa obremenjujeta gospodarstvo in državo. Pomanjkanje delovne sile se namreč nadomešča z uvozom delavcev iz tujine. Z njimi pogosto pridejo cele družine, ki zaposlitve ne najdejo in posledično obremenjujejo socialno blagajno. Hiperprodukcija predpisov omejuje gospodarstvo samo po sebi.

Vir: Vlada, X

Janša je na novinarski konferenci povedal: “Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialno na ta račun.” In še, da smo v Sloveniji od osamosvojitve naprej “podeseterili” število predpisov, ki veljajo na nacionalni ravni, zaradi česar je nastalo “nepregledno birokratsko močvirje”, poroča STA.

Vir: Vlada, X

Več ljudi še ne pomeni boljšega servisa za državljane

Po drugi strani bi pričakovali, da se bo večje število zaposlenih v javnem sektorju odražalo tudi v boljši storitvi, ki jo prejmejo državljani. Javna uprava naj bi bila, zdi se samoumevno, servis za državljane. Pogosto pa je res ravno nasprotno. Slovenci nepotrebno dolgo čakamo na dovoljenja, denimo gradbena. Podoben efekt je opazovati tudi v šolstvu. Od leta 2002 se je v osnovnih šolah število učencev povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. Od 13 učencev na učitelja smo prišli do 9,6 učenca na učitelja. Kljub temu predstavniki šolstva javno jadikujejo, da je učiteljev premalo. Hkrati pa spremljamo porazne rezultate PISA, na katerih so se slovenski šolarji odrezali porazno. Janša je sicer dodal, da so bila nekatera povečanja zaposlenih v javnem sektorju upravičena, denimo zaradi gradnje Slovenske vojske. Razlogov za povečanje zaposlenih v civilnem sektorju pa praktično ni, je povedal.

Kako zatečeni javni sektor ovira gospodarstvo

Prepričanje, da je javni sektor oz. država gonilo razvoja, je med tranzicijsko levico precej razširjeno. Ne zato, ker bi bila ta teza pravilna, pač pa verjetno zaradi tega, ker jim koristi. Naj spomnimo zgolj na izjavo, ki jo je pred leti dal minister za javno upravo Boris Koprivnikar: “Javni sektor je gonilo razvoja vsake države.” Podobno je povedal tudi Luka Mesec, ko je dejal, da sicer ni etatist, a da bi morala biti po njegovem mnenju država gonilo razvoja. Gre za zgrešeno miselnost. Namreč, če jo izpeljemo do logičnega zaključka, lahko s povečevanjem obsega države gospodarsko napredujemo v nedogled, vse do točke, ko je celotna ekonomija državna ali pa pod nadzorom države in v družbi, vsaj tako si očitno zamišlja tranzicijska levica, vlada nepredstavljiva blaginja. Zgodovinske izkušnje pa kažejo ravno nasprotno. Tudi izkušnja Slovenije po osamosvojitvi. Na to se je nanašal tudi predsednik vlade Janša, ko je na novinarski konferenci dejal, da je ravno povečanje obsega javnega sektorja eden izmed razlogov, zakaj Slovenija ni postala druga Švica.

Mehanizem, zakaj nekontrolirano razraščanje javnega sektorja ovira gospodarski razvoj države, je preprost. Več zaposlenih pomeni večje financiranje njihovih plač. Zaposleni v javnem sektorju sicer tudi sami plačujejo davke in prispevke, a sredstva za to imajo zgolj en izvor, in to so davki, ki jih plačuje zasebni sektor. V slovenskem primeru se je povečana potrošnja javnega sektorja financirala z najetimi posojili, kar pa povečuje zadolženost države. Tako se lahko pokrijejo trenutne finančne obveznosti, zapitek pa plačujemo enkrat v prihodnosti.

Predsednik vlade 🇸🇮 @JJansaSDS: Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun. Del najpomembnejšega razvojnega resursa smo neracionalno razporedili, zato v slovenskem gospodarstvu manjka 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih.… pic.twitter.com/H2iOn6Sxhi

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 10, 2026

Drugi negativni učinek je povezan, kot je na novinarski konferenci povedal premier Janša, z napačno razporeditvijo kadrov. Namesto da bi visoko izobraženi kadri delovali v zasebnem sektorju, kjer se dejansko ustvarja dodana vrednost, delujejo v javnem sektorju, kjer se ustvarjanje dodane vrednosti zavira. Gospodarstvo tako trpi škodo zaradi zmanjšane prisotnosti človeškega kapitala in inovativnosti, hkrati pa zaradi birokratskega bremena izpušča poslovne priložnosti. Oboje skupaj lahko vodi v zmanjšanje investicij, povišanje plač zaradi povečanega delovnega bremena (zaposleni z dodatnimi urami nadomeščajo manjko) ob hkrati neustrezni rasti produktivnosti. Ena od žalostnih prilagoditev gospodarstva pa je še, kot smo lahko spremljali v času Golobove vlade, selitev podjetij ali pa njihovih produktivnih delov v tujino.

Nižji gospodarski produktivnosti sledi znižanje davčnih prilivov in posledično potreba po višjih davkih. Višji davki pa še dodatno ovirajo gospodarsko aktivnost. In še – nižjo produktivnost gospodarstva na koncu čutijo tudi potrošniki. Tako je na voljo manj produktov in uslug.

S. K.