[Video] Levica napada še nižji DDV na hrano

Ena izmed novosti, ki jih prinaša “Interventni zakon za razvoj Slovenije”, je tudi zmanjšanje davka na dodano vrednost za 15 različnih skupin osnovnih živil. Ukrep zmanjšanja DDV je namenjen zmanjšanju draginje, ki se je ustvarila v času vlade Roberta Goloba. Zavezniki Golobove vlade sedaj javno napadajo ukrep, češ da znižanje davkov koristi zgolj trgovcem.

Spomnimo, interventni zakon uvaja 5-odstotno stopnjo DDV za 15 skupin osnovnih živil, med drugim belo moko, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, maslo, poltrdi sir in kmetijske surovine. Poleg prehranskih izdelkov prinaša tudi znižanje DDV na 9,5-odstotno stopnjo za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.

Za levi politični pol, ki je v zadnjih štirih letih večino fiskalnih ukrepov usmerjal v povečevanje davčnih obremenitev in prispevkov, predstavlja vsako znižanje davkov resno tveganje za javne finance. Pri tem pogosto prevladuje implicitna predpostavka, da se znižana davčna sredstva nepovratno izgubijo, kar ekonomsko ne drži. Sredstva namreč ostanejo bodisi prebivalstvu bodisi podjetjem, kjer se lahko prelijejo v višjo potrošnjo, investicije ali varčevanje, namesto da bi se dodatno koncentrirala v državnem proračunu. In na koncu pristala na računih raznih nevladnikov, ki se sedaj borijo proti “interventnemu zakonu”.

Proti interventnemu zakonu pa se borijo tudi medijske izpostave tranzicijske levice. V oddaji Marcel (naslednica Studia City) je tokrat gostoval hišni ekonomist Levice in državni sekretar Igor Feketija, ki je skušal gledalce prepričati, da znižanje davkov koristi zgolj podjetjem, ne pa tudi “ljudem”. Kakor da podjetij ne sestavljajo ljudje. Pa pustimo semantiko.

Tako je povedal: “Načeloma je znižanje DDV-ja ukrep, ki bi ga lahko pozdravili. DDV je degresivni davek. To pomeni, da tisti, ki ima nižji dohodek, večji del dohodka nameni za DDV, ker celega jurja, če si na minimalcu, porabiš.”

Z drugimi besedami, tisti z nižjimi prihodki bodo imeli največ od znižanja DDV na skupine osnovnih živil. Ta del odgovora je smiseln.

A potem sledi zasuk. Kot pravi Feketija: “Drobni tisk je pa ta, da imamo primere, kolikšen del znižanja DDV-ja se dejansko prelije v znižanje cen. Hrvaška je prvega aprila 2022 znižala DDV na osnovna živila z 9,5 na 5 procentov. Eno leto kasneje je njihova davčna uprava ugotovila: cene se niso znižale, nasprotno, 30. aprila je sledila naslednja podražitev. Vsa razlika v DDV-ju pa je šla v višje marže trgovcev in višje stroške poslovanja, predvsem marketinško dejavnost itd.”

Nato pa je navedel še študijo IMF, ki je ugotovila, da se v končno ceno izdelka v najboljšem scenariju prelije zgolj 30 odstotkov DDV-ja.

Igor Feketija v oddaji #Marcel razloži, zakaj nižanje DDV-ja ni ukrep za ljudi, ampak za trgovce. pic.twitter.com/XqYQMudPLC

— Levica (@strankalevica) May 12, 2026

A Feketija je bil očitno precej selektiven pri izbiri študij. Očitno je izbral zgolj tiste, ki podpirajo agendo Levice. Nemška študija denimo ugotavlja, da se je v končne cene prelilo 70 odstotkov znižanja DDV (TUKAJ), v Španiji 90 odstotkov (TUKAJ), na Portugalskem pa je prišlo do popolnega prenosa (TUKAJ). Prenos znižanja DDV je bil odvisen od ostalih okoliščin.

Feketijev aktivizem pa so razkrinkali tudi spletni uporabniki. “Resno vprašanje, Levica. Če znižanje DDV-ja na hrano ne koristi ljudem, zakaj DDV-ja ne dvignemo na, recimo, 50 %? A veste, koliko več bi se zbralo v proračunu, cene živil se pa po vašem mnenju ne bi dvignile?” je skrajno levo stranko vprašal Domen Cukjati.

Urednik in novinar Peter Jančič pa je sarkastično pripomnil: “Ko nam trgovce predstavljajo kot neljudi. Tam niso zaposleni ljudje, ki potrebujejo plače. Podobno so nekoč predstavljali Jude. Levica. Grdi kapitalisti niso ljudje, sploh ne trgovci. Denar mora vzeti naša partija, to je edino dobro za ljudi.”

Ž. K.