Švedska: preobrazba, kakršno želi v Sloveniji narediti interventni zakon

Desetletja je bila Švedska sinonim za socialdemokratski model visokih davkov in obsežne države blaginje, ki je skrbela za ljudi od zibelke do groba. Državne bolnišnice, javne šole in domovi za ostarele so bili temelj “švedskega modela”, ki so ga mnogi občudovali kot vzor enakosti in solidarnosti. Danes pa ta nordijska država z 11 milijoni prebivalcev tiho, a odločno sprejema kapitalizem – in to brez velikih političnih dram ali javnih protestov.

Kapitalistična preobrazba je Švedski omogočila nekaj, kar je v zadnjih letih uspelo le redkim razvitim državam: občutno skrčiti velikost države. To je vladi omogočilo močno znižanje davkov, spodbujanje podjetništva in pospešitev gospodarske rasti. Reforme so se začele že v 90. letih po hudi bančni in fiskalni krizi, ko je javni dolg eksplodiral, sedanja desnosredinska vlada pa od leta 2022 trend le še pospešuje, poroča The Wall Street Journal.

Danes je skoraj polovica ambulant primarne zdravstvene oskrbe v zasebni lasti, mnoge v rokah podjetij zasebnega kapitala (private equity). Ena od treh javnih srednjih šol vodi zasebni operater – delež zasebnih šol se je od 20 odstotkov leta 2011 močno povečal. Nekateri večji ponudniki šol so celo kotirani na borzi, kar je v nordijskem kontekstu še pred nekaj desetletji veljalo za nepredstavljivo. Zasebni sektor vnaša inovacije, krajša čakalne dobe in v nekaterih primerih uporablja sodobne tehnologije, kot je umetna inteligenca.

Še pomembnejši je makroekonomski premik. Skupni javni socialni izdatki (zdravstvo, izobraževanje in vsi socialni transferji) so padli na približno 24 odstotkov BDP – raven, ki je primerljiva z ZDA in precej nižja od 30 odstotkov ali več v Franciji in Italiji. Celotni javni izdatki so se znižali z vrha nad 69 odstotkov BDP v 90. letih na okoli 49 odstotkov danes. Najvišja mejna davčna stopnja je padla z nekdanjih 85–90 odstotkov na okoli 50 odstotkov, vlada pa je v zadnjih treh letih zapored znižala davke.

Rezultati so opazni. Švedsko gospodarstvo naj bi po napovedih raslo približno 2 odstotka letno do leta 2030 – podobno kot v ZDA in skoraj dvakrat hitreje kot v Franciji ali Nemčiji. Država se ponaša z močnim tehnološkim in startup ekosistemom (Spotify, Minecraft, Klarna), več milijarderji na prebivalca kot v ZDA ter nizkim javnim dolgom okoli 34 odstotkov BDP. Vračajo se bogati izseljenci, tujci vlagajo, podjetništvo cveti.

Izvršni direktor podjetja AB Volvo Martin Lundstedt pozira med vmesnim poročilom podjetja v Stockholmu na Švedskem (foto: EPA)

Vendar preobrazba ni brez senc. Kritiki opozarjajo na naraščajočo neenakost in segregacijo, zlasti v migrantskih predmestjih, kjer se je povečalo nasilje. Padec rezultatov na mednarodnih testih PISA je eden največjih v OECD, zasebni ponudniki pa včasih »izbirajo« lažje paciente in učence, medtem ko javni sektor ostaja z zahtevnejšimi primeri. Mladinska brezposelnost presega 24 odstotkov, splošna brezposelnost pa je blizu 9 odstotkov. Stanovanjska kriza in visoke cene nepremičnin otežujejo življenje mladih.

Kljub temu Švedska dokazuje, da je mogoče zmanjšati vlogo države, ohraniti relativno solidno socialno varnost in hkrati dosegati konkurenčno rast. Njena pot ni kopija ameriškega divjega kapitalizma, temveč hibridni model, ki združuje tržne mehanizme z nordijskimi vrednotami.

Razvojni/interventni zakon gre v isto smer
Švedski zgled vzbuja pozornost tudi v Sloveniji. Paket interventnih ukrepov za razvoj (t. i. Razvojni zakon oziroma ZIURS), na več področjih kaže presenetljive vzporednice s švedsko potjo. Tako kot Švedska tudi Slovenija odpira vrata večji vlogi zasebnega sektorja v zdravstvu – odpravlja prepoved dvojne prakse zdravnikov, omogoča širše sodelovanje zasebnikov s koncesijami in dovoljuje profit zasebnim izvajalcem. V davčnem delu zakon prinaša razbremenitve (razvojna kapica pri socialnih prispevkih, nižji DDV na določene izdelke, olajšave za samozaposlene in normirance), cilj pa je zmanjšanje obremenitev gospodarstva, zadržanje visoko kvalificiranih kadrov in spodbujanje rasti.

Čeprav gre za blažji in predvsem interventni paket v primerjavi s sistemsko preobrazbo Švedske, gre očitno v podobno smer: manjša vloga države, več trga in fleksibilnosti.

Na te vzporednice je na omrežju X opozoril tudi predsednik SDS Janez Janša. V objavi je spomnil na izjavo Branimirja Štruklja, ki je dejal, da se mora Slovenija zgledovati po skandinavskih državah. “Evo, Švedska uspešno ubira isto smer kot naš Razvojni zakon. Štrukelj pa protestira,” je ironično zapisal Janša.

Je rekel g. Branimir Štrukelj, da se mora 🇸🇮 zgledovati po skandinavskih državah.

Evo, Švedska uspešno ubira isto smer kot naš Razvojni zakon.

Štrukelj pa protestira. 🙈

The World’s Most Surprising Capitalist Makeover Is Under Way in Sweden – WSJ https://t.co/G3tfGFHMiE

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 14, 2026

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki se rad postavlja kot borec za “moč ljudstva” in socialno državo nasprotuje zakonu, pri čemer je njegovo nasprotovanje zakonu, ki prinaša razbremenitve plač in manj administracije, v ostrem nasprotju z interesi večine zaposlenih v gospodarstvu. Podporniki zakona pa poudarjajo, da gre za nujen korak k večji konkurenčnosti in učinkovitosti, ki ga Švedska že uspešno uresničuje.

A.H.

The post Švedska: preobrazba, kakršno želi v Sloveniji narediti interventni zakon first appeared on Nova24TV.