VIDEO (INTERVJU): Marja Guček, direktorica MKC Maribor, o festivalih, prireditvah in delavnicah za mlade

2 hours ago 18

V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Marjo Guček, direktorico Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. Preleteli sta njegovo zgodovino, razvoj in kaj v zadnjem času ponuja mladim s svojimi dejavnostmi, programi, dogodki, prireditvami, festivali. Katere kulturne, prostorske izzive in seveda tudi na drugih področjih imajo v MKC Maribor?

Primarna ciljna skupina MKC Maribor so mladi, a prav tako so na njihovih dogodkih in festivalih prisotni tudi starejši. Nekoč je deloval na Orožnovi, zdaj je na drugi lokaciji že vrsto let. V vmesnem času pa so bili pravzaprav še kje. Ves čas pa so razvijali tudi programe, tako da niso vsi isti, kot so jih imeli na začetku. Starejše generacije so na prvem mestu spomnijo na MKC po klubu, ki je deloval na Orožnovi ulici v Mariboru, v stavbi sedanjega rektorata. Mlajše generacije pa MKC Maribor poznajo po sedanjih programih.

Pred leti so MKC Maribor skoraj dali v Sodni stolp

“Če govoriva o starem MKC-ju, to še ni bil javni zavod. Javni zavod se je ustanovil leta 1993. In javni zavod naj bi nekako nadaljeval te mladinsko kulturne projekte, ki so imeli začetke v klubu mladih. Kot javni zavod smo najprej med leti 1993 in 1995 delovali še na Orožnovi, kar marsikdo ne ve. In leta 2023, ko smo praznovali 30-letnico, smo brali arhivske članke in smo videli, da je bila ena izmed lokacij, kamor bi se lahko nov javni zavod MKC preselil, tudi Sodni stolp. In nas je to zelo presenetilo, ja. V bistvu prav narejeni načrti, kako bi sodni stolp zgledal kot nek klub mladih, torej da bi se ohranil ta klubski prostor, po katerem je bil najbolj znan. To se ni zgodilo,” je povedala Marja Guček.

Selitev na Ljubljansko in spremembe programov

Leta 1995 se je MKC Maribor preselil na Ljubljansko, kjer so imeli pisarniške prostore. In takrat se je spremenilo delovanje. Prej je bil bolj poznan po klubskem dogajanju, po subkulturi, po alternativni kulturi. Potem je to zelo zamrlo, pravi Guček in dodaja, da so se začele razvijati druge vsebine. In nato je razložila, kaj vse se je dodajalo, razvilo.

Prihod v Kulturni center Pekarna, kjer so poleg kulture razvili še turizem

Novo programsko spremembe pa je MKC Maribor doživel, ko se je selil v Kulturni center Pekarna, kjer je še zdaj. To je bilo leta 2011. Prijavili so se na razpis, po katerem so se lahko mladinski kulturni centri lahko nadgradili z nočitvenimi kapacitetami. Tako so poleg kulture razvijali tudi turistične programe in vsebine. Mladi, ki so potovali z nahrbtniki, so bili med prvimi, ki so prišli kot turisti v njihove prostore. Zdaj pa prihajajo zelo različni gostje.

Galerija, ki je nekoč imela odprtja razstav ob polnoči

Direktorica MKC Maribor je zaupala še, kako je z njimi bila povezana Galerija Media Nox, v kateri so kar nekaj časa imeli odprtja razstav ob polnoči. Tudi sekcija MKC Črka ima svoje korenine na MKC-ju na Orožnovi. Najdaljšo tradicijo pa ima Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU).

V vseh letih delovanja so ustvarili več festivalov, kar nekaj jih še vedno deluje

MKC Maribor pravzaprav pripravlja več festivalov. Vsakega posebej je direktorica tudi omenila ter opisala njihov namen in cilje, predvsem pa izzive. To so Mednarodni festival računalniških umetnosti, Slovenski dnevi knjige, ki bo konec maja in velja za enega največjih literarnih festivalov v regiji. “Letos smo zelo ponosni, da bo osrednja gostja festivala Dora Kapralova. To je češka pisateljica, ki je v letu 2024 gostovala v Mariboru,” je poudarila Guček. Ta pisateljica je napisala roman o Mariboru – Mariborska hipnoza, ki je pred dnevi ravno dobil veliko češko nagrado. Tretji, prav tako znan festival pod okriljem MKC Maribor pa je festival Mladi Maribor, ki je dediščina Evropske prestolnice kulture. Znamko je razvila Mestna občina Maribor, ki je nato festival predala v upravljanje mladinskemu kulturnemu centru. Posebej imajo na MKC Maribor razvita dva festivala, povezana z glasbo. Tako so najprej naredili Jazz ‘ma mlade, nato pa še Rock ‘ma mlade. Govorili sta tudi o občinstvu, ki je na vseh festivalih in prireditvah različno, vsaj po starosti. Prednjačijo še vedno mladi. Tako je tudi na festivalu Mladi Maribor, na katerem se prav vidi, da mladi niso samo opazovalci, ampak želijo biti aktivno vključeni v dogajanje.

Izzivi prostorov, kjer izvajajo vaje, delavnice in druge dejavnosti

MKC Maribor ima že vrsto let Kulturni inkubator na Koroški cesti. “In smo zelo veseli, da zelo v redu sodelujemo z okoliškimi stanovalci, da razumejo, čemu je prostor namenjen. Je pa res, da vsak, ki tam gostuje, … ga tudi opozorimo, glej, nad prostorom so stanovalci, ki imajo po deseti uri pač radi svoj mir, ne. Tako da seveda vadi, samo dajmo pa nekje do desetih s tem zaključiti,” je slikovito razložila Guček. In tu se vidi, kako mlajši in starejši sodelujejo, se razumejo in spoštujejo.

MKC Črka z več dejavnostmi, povezanimi z literaturo

MKC Črka pa je spet drugačen program, sekcija, pri kateri dajejo priložnost, tudi oder še neuveljavljenim literatom, po drugi strani pa predstavljajo tudi dela že uveljavljenih literatov, najboljše na način, da sta obe ciljni skupini povezani, pravi Guček. Najbolj je znana po Ožuljenem jeziku, po slamovski poeziji, ki jo predstavljajo na njihovih dogodkih. Povezani so tako s Slam zverinami kot tudi z Bando Ferdamano. Guček je ob tem povedala še več.

Rezidence, na katere si želijo povabiti umetnike iz pobratenih mest Maribora

Razvili so tudi rezidenčni program. Posamezne umetnike povabijo v svoje prostore za nekaj časa, velikokrat za mesec dni, “da pri nas nekaj ustvari v času bivanja pri nas. In dostikrat potem to delo predstavimo lokalni skupnosti ali pa ga avtor kasneje predstavi, če gre za nekaj, da večji, širši opus. Rezidence niso naš redni program, se jih zelo projektno lotevamo. Smo pa imeli že likovne rezidence, kar pomeni, da so ustvarjalci na Židovskem trgu ustvarjali nekaj. V rezidenci smo imeli že prevajalce,” pravi Guček in dodaja: “Ena smer, ki pa bi si jo zelo želeli razvijati, pa je rezidenca z umetniki iz Maribora pobratenih mest. Bi se nam zdela zelo lepa povezava.” In se je spomnila na primer češke pisateljice Dore Kapralove, ki je zanjo vzorčni primer rezidence umetnice. Ob tem, da nek umetnik ali umetnica v Mariboru ustvarja, se zgodi še “prenos znanj in izkušenj, ki se zgodi med umetniki. Ker mi vedno poskušamo poskrbeti za to, da oseba, ki je pri nas na rezidenci, spozna lokalne umetnike, naveže neke stike. Torej, da se ti stiki obojestransko stkejo in to so vse povezave, ki potem čez nekaj let vzniknejo v neke nove projekte.”

Zeleni semafor za kulturo

Imajo še Zeleni semafor za kulturo, ki pravzaprav ni njihov redni program, ampak projekt, ki ga financira Ministrstvo za kulturo. “Dobili smo sredstva, da se lahko dve leti bolj pospešeno ukvarjamo s trajnostjo in pa z zelenimi vsebinami. V okviru tega smo razvili orodje, s katerim si bomo lahko javni zavodi na področju kulture izmerili ogljični odtis.” Z nekaj zelenimi vsebinami so se ukvarjali že prejšnja leta, npr. v Hostlu Pekarna, prav tako na festivalu Mladi Maribor. Zdaj se ukvarjajo še bolj ciljno, naredili so anketo med javnimi zavodi, da vidijo, kakšno je stanje.

V samem pogovoru sta se dotaknili tudi tega, katere dogodke, festivale, prireditve obiskujejo predvsem mladi, koliko jih je v primerjavi s prejšnjimi leti, kako se vključujejo, koliko so dejavni. Marja Guček je tudi zaupala, kako sama gleda na mlade in njihovo udejstvovanje, sodelovanje, ustvarjanje. Vse to in še več lahko izveste na posnetku celotnega pogovora v oddaji Kulturni izziv.