VIDEO (INTERVJU): Dejan Baier, sommelier, o sodobnih izzivih kulture uživanja vina

V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Dejana Baierja, direktorja Zavoda SloVino in sommelierja. Govorila sta o kulturi uživanja vina ter kako se ta kultura povezuje z drugimi vrstami kulture in več vrstami umetnosti.

Sommelier – strokovnjak za vino in vinski svetovalec, povezan s kulturo uživanja vina

Na prvem mestu pa sta najprej ugotavljala, kdo je pravzaprav sommelier.  Dejan Baier je poudaril: “Sommelier je strokovnjak za vino, v slovenščini ga pogosto imenujemo tudi vinski svetovalec, gre za osebo, ki je izobražena za to, da lahko svetuje na področju vina, na področju hrane, na področju dnevnega povezovanja ustvarjanja novih celot, človek, ki ga pravzaprav srečamo na vseh nivojih kulture uživanja vina, v gostinstvu, v restavracijah, v hotelih, v vinskih kleteh, vsepovsod, kjer je potreben en most med ponudbo in povpraševanjem, med ponudbo vina in tistimi, ki to kulturo vina spoštujejo in cenijo.”

“Spoštovanja naše dediščine v našem okolju …”

Velikokrat je zelo povezan z vinogradniki, pri katerih se zgodba o kulturi uživanja vina pravzaprav začne. “Zagotovo se celotna vinska zgodba začne v vinogradu. Preko kleti do tega, da pride do steklenice, kjer lahko nastopimo sommelierji in tisti, ki to žlahtno kapljico spoštujemo. Seveda pa ni le zelo preprosto reči kultura vina. Gre za kulturo uživanja vina, spoštovanja naše dediščine v našem okolju, je to zagotovo en sestavni del obče kulture. Že zelo preprosto, če držimo kozarec pravilno, bodo vinarji vedeli, da je naš odnos do vina kulturen, če bomo imeli spoštljiv odnos do tega, to vse skupaj tvori kulturo vina. V Sloveniji je pravzaprav v našem okolju to nekaj, kar je zagotovo pomembno, izkazuje spoštovanje do preteklosti in danes, čez mlade generacije, vidimo, da tudi te znajo ceniti pravilno držati kozarec. Da smo že zdavnaj zamenjali količine za kakovost, da je to tisti moment, kjer je pomembno, da vemo, da je treba vino uživati spoštljivo, zmerno in na kulturen način,” je razložil  Baier.

Vino ter poezija in proza

Našla sta tudi tesno povezanost s poezijo in prozo. Ne nazadnje z Zdravljico, v kateri je France Prešeren najprej omenil trto in vino. “Spet trte so rodile, prijat’li, vince nam sladko …”  Sommelier Dejan Baier je takoj povzel, da to, da je slovenska himna Zdravljica zagotovo ni naključje. “Nam samo kaže, kako pomembno je vino v našem okolju. Pravzaprav človeka spremlja od rojstva pa skorajda do smrti, pri skoraj vseh pomembnih življenjskih dogodkih. In seveda pa je na vseh nas, ali se na tem področju izobrazimo ali znamo to izpeljati kulturno ali gremo kdaj pa kdaj v narobe smer. To izkoriščanje vina je bilo v preteklosti zelo pomembno, ampak jaz danes ponosno gledam na to, kar je bilo zadnjih 15, 20 letih spremenjeno. In ta kultura vina se zagotovo dviguje do našega zavedanja, da imamo nekaj, kar nam cel svet po malem zavida. Napreduje in ta kulturni dialog med človekom in vinom je pomemben.”

Vinorodna Slovenija, ki bi lahko imela najstarejšo trto za nacionalni spomenik

Govorila sta o Sloveniji, ki je vinorodna dežela, v skoraj vseh pokrajinah imamo trto. O najstarejši vinski trti na svetu. Trti, ki je na mariborskem Lentu ne samo ohranjena, ampak tudi živi in daje grozdje, iz katerega naredijo vino. Pa bi lahko Slovenijo primerjali s Toskano ali katero drugo svetovno znano vinorodno destinacijo? Baier pravi, da je Slovenija unikatna in v večini primerov boljša. In tudi razloži, zakaj. Ne nazadnje je v Sloveniji razvito tudi steklarstvo, pri katerem se izdela različne, vrhunske kozarce za različne vrste vina.

“Iskanje dodane vrednosti je pravzaprav pravo izhodišče”

In zagotovo se ne govori pri kulturi uživanja vina samo o materialni vrednosti nekega vina, ampak tudi o velikem pomenu. “Jaz mislim, da je iskanje dodane vrednosti pravzaprav pravo izhodišče. Ko govorim o kulturi vina, povezovanju vina z ostalimi umetnostmi … Vino je pravzaprav tudi izjemen medij. Na naših izobraževanjih za sommelierje se v razredu sreča 30 ljudi, ki so med sabo neznanci”, ki bi se lahko 20 let srečevali nekje drugje in se ne bi povezali. “Na koncu izobraževanja pa so prijatelji. Se družijo, odkrijejo nova prijateljstva. Enako velja v poslovnem svetu. Tudi v Sloveniji je bilo nekaj velikih direktorjev, velikih gospodarstvenikov, ki so prisegali na to, da je vsakemu tujcu treba ponuditi kozarec lokalnega vina, ga peljati v domačo gostilno. Mu pokazati, na kaj smo mi ponosni. In tudi posel je velikokrat zaradi tega sproščenega dela bolje steče in je zagotovo tudi znak našega gostoljubja,” je še razložil Baier in povedal, kako se združujejo sommelierji v društva združenja, organizacije. Ter da v njegovem zavodu SloVino poteka akademija zanje ter kaj se tam učijo.

Martinovanje ima poseben prizvok in pomen

Beseda je tekla tudi o martinovanju, tako mariborskem, ki ga nekateri imenujejo štajersko novo leto, do vseh martinovanj v okoliških občinah in krajih, kjer je veliko manjših in večjih dogodkov, na katerih se ne samo pije vino, ampak se poudari tudi kakovost, kultura uživanja vina.

Salon VinDel – vino, delikatese in povezava z več vrstami umetnosti

In nato je sledil še prav poseben del pogovora o Salonu VinDel, ki ga Dejan Baier organizira jeseni v SNG Maribor, kjer združi več vrst kultur in več vrst umetnosti pod eno streho. “Na samem Salonu VinDel zmeraj vključujemo umetnosti. Različne lepe umetnosti. V preteklosti je recimo zelo spoštovani kipar Mladen Kralj pred vso publiko ustvaril svoje kipe, naredil krasen kip Dioniza, naredil vilo VinDela.” Pokazal je tudi grafiko znanega akademskega slikarja, ki je “prav za VinDel ta naš ročno izdelan kozarec Steklarne Rogaška upodobil kot balon, kot nekaj takega. In je izdelal to grafiko, ki je bila nosilna grafika Salona VinDel. Poet Gorazd Šifler je napisal pesem Trti, ki jo je zopet umetnik upodobil na sliki. In je umetnik in je poet to dejansko pred publiko na salonu Vindel s svojo pesem Trti recitiral. Pravzaprav je vprašanje, ali je vino inspiriralo več vinarjev. Več umetnikov, da so ustvarjali svoja najboljša dela, ali so ta najboljša dela inspirirala vinarje, da so naredili še boljša avtorska vina. Jaz mislim, da je ta povezanost umetnosti in vina zmeraj na mestu.” Spomnila sta se, da je v Sloveniji tudi več festivalov, ki so povezani z glasbo, poezijo in vinom. Pa pogledala še čez mejo, k sosedom, ki imajo podobne festivale.

Prav tako ni naključje, da imamo v Sloveniji več vinskih kraljic in vinsko kraljico Slovenije, prav vse so tiste, ki predstavljajo, spoštovanja do vina, zgodovino, dediščino, sedanjost in prihodnost. V pogovoru sta kulturo uživanja vina povezala ne samo z drugimi vrstami kulture in umetnosti, ampak tudi s turizmom. Baier pa je ob tem nanizal nekaj primerov ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz tujine.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na spodnji povezavi:

The post VIDEO (INTERVJU): Dejan Baier, sommelier, o sodobnih izzivih kulture uživanja vina appeared first on Lokalec.si.