Niste počasni. Svet je prehiter.

2 hours ago 29

Zakaj se toliko podjetnikov počuti, kot da jih je povozil čas in kaj o tem pravijo podatki. Spoznajte tehnostres.

Še nekaj let nazaj ste vedeli, kaj delate.
Poznali ste svojo panogo. Vedeli ste, katero orodje se splača, katero programsko opremo potrebujete in katero zlahka ignorirate.
Imeli ste izkušnje. In izkušnje so bile dovolj.

Potem se je nekaj zgodilo.
Ne naenkrat. Zgodilo se je potiho in postopoma, do tistega dne, ko ste sedeli za pisalno mizo in skozi glavo vam je šinila šokantna misel.
Ne razumete več v celoti pogovorov na konferencah.
Mlajši zaposleni govorijo o orodjih, za katere niste nikoli slišali.
Vaš tekmec, ki je še pred dvema letoma bil šibkejši od vas, raste hitreje, je cenejši in deluje bolj samozavestno.
V vas se je prvič zajedel tisti občutek.
Svet se je premaknil. Vi se niste.

Niste sami. In to ni zgolj občutek.

GlobeScan je leta 2024 anketiral ljudi po vsem svetu. En podatek je še posebej zbodel v srce.
78 % ljudi vseh demografij in regij je menilo, da se svet za njih prehitro spreminja.
Skoraj osem od desetih. Ne samo mladi, ne samo starejši. Vsi.
Strah pred prihodnostjo je postal otipljiv.
Evropska investicijska banka je istega leta ugotovila, da sicer 68 % malih in srednje velikih podjetij prepozna digitalizacijo kot ključno za preživetje, a le 29 % jih meni, da so glede uporabe digitalnih orodij na pravi poti.

Zakaj je tokrat drugače

Ljudje smo se v zgodovini vedno prilagajali revolucionarni tehnologiji. A zmeraj je bil čas prilagajanja merjen v letih ali desetletjih.
Za parni stroj obstaja ocena, da je čas do zrelosti trga (50% uporabnikov) znašal okrog 100 let.
Elektrika je potrebovala 60 let.
Internet – 16 let.
Pametni telefoni, po izidu iPhona, so nas prevzeli v 6. letih.
In potem blitzkrieg.
ChatGPT je 100 milijonov mesečnih uporabnikov dosegel v 2 mesecih!

PwC je leta 2025 v svoji globalni anketi med skoraj 50.000 zaposlenimi ugotovil, da se v poklicih, ki so najbolj izpostavljeni AI, zahtevane veščine razvijajo 66 % hitreje kot v poklicih z manjšo izpostavljenostjo.
66 % hitreje.
In naši možgani, ki so narejeni za stabilnejša okolja, sezonske spremembe, počasnejše kulturne premike, temu ne morejo slediti.

Tehnostres

Znanstveniki so že leta 1984 (ni povezano z romanom Georgea Orwella, ali pač?) za ta pojav skovali svojo besedo.
Tehnostres.
Definicijo sestavlja pet stebrov.
1. Preobremenjenost.
2. Brisanje meja med delom in zasebnim življenjem.
3. Kompleksnost sistemov.
4. Stalna potreba po prilagajanju posodobitev.
5. Strah, da te bo tehnologija zamenjala.

Naslednji stavek je pričakovan:
Raziskave kažejo neposredno povezavo med tehnostresom in anksioznostjo, izgorelostjo in depresijo.

Zaskrbljenost

Britanska telekomunikacijska skupina BT je izvedla raziskavo med poslovnimi voditelji.
58 % jih je zaskrbljenih, ali jim bo sploh uspelo slediti aktualnim tehnološkim trendom.
9 od 10 pravi, da pritisk prilagajanja postaja glavni vir delovnega stresa.
Dve tretjini jih trdi, da je digitalna transformacija nujna za preživetje podjetja, a ob tem doživljajo “tehnološko paralizo.”
Paralizo.
Ko veš, da moraš, tudi hočeš, a preprosto ne veš, kje začeti. In naslednji dan je svet še dva koraka dlje.

In potem je druga stran kovanca

Anketa PwC je pokazala še nekaj zanimivega.
Tisti, ki AI uporabljajo vsak dan, so bolj produktivni, bolj varni v službi in bolje plačani. Drastično bolje.
92 % dnevnih uporabnikov poroča o višji produktivnosti, v primerjavi s 58 % tistih, ki jo uporabljajo redkeje.

Kaj to pomeni za nas?

Vsi, ki se prepoznamo v tem članku (tudi jaz, s to razliko, da sem se odločil o tem še nekaj napisati), nam podatki sporočajo dvoje:
Kar čutimo, je realno in dokumentirano. Nismo preobčutljivi. Nismo počasni. Le prvič v času našega življenja se soočamo s takšno hitrostjo sprememb kot še nikoli.
Razlika med tistimi, ki v teh časih krmarijo, in tistimi, ki zaostajajo, ni sposobnost, ni talent, ni inteligentnost. Je dostop, podpora in, kar je najpogosteje, odločitev, da se začnemo učiti tudi takrat, ko se nam zdi, da smo že prepozni.
Nikoli ni prepozno. Samo vsak dan je malo bolj neudobno.