V Sloveniji nizka stopnja potresno zavarovanih domov

Več kot ena tretjina Slovenije je srednje ali visoko izpostavljena nevarnosti potresa, vendar lastniki nepremičnin to nevarnost pogosto podcenjujejo.

Kar 80 odstotkov hiš namreč ni zavarovanih, pri večstanovanjskih je ta delež še višji. Na okrogli mizi v organizaciji Agencije za zavarovalni nadzor so se pogovarjali o tem, kako ta trend preobrniti.

Kako lastniki nepremičnin razmišljajo o potresnem tveganju in koliko so pripravljeni odšteti za svojo zaščito, so v agenciji preverili z raziskavo, ki je po besedah njenega direktorja Gorazda Čibeja dala nekaj zanimivih odgovorov. Tisti na najbolj ogroženih območjih se zavarujejo najmanj, medtem ko številni menijo, da ni lastnik tisti, ki je odgovoren za potresno varnost svojega doma, je povedal.

Glede na statistike se močan potres zgodi na vsakih 50 let, je pred navzočimi na strokovnem posvetu v Ljubljani opozoril Čibej. Kot je dodal, potres ni osebno tveganje, pač pa prinaša posledice za celotno skupnost, denimo s porušenjem infrastrukture.

V Sloveniji 75 odstotkov slovenskih gospodinjstev nima sklenjenega potresnega zavarovanja, razlogi pa so različni

Na to vprašanje je večina sodelujočih v raziskavi odgovorila, da potresa ne pričakujejo, petina si zavarovanja ne more privoščiti, 15 odstotkom se produkt ne zdi primeren, je rezultate ankete povzel namestnik direktorja Niko Erker. Desetina pa jih očitno živi v varnih bivališčih, je dodal.

Opozoril je, da v Sloveniji štiri od petih družinskih hiš nimajo sklenjenega potresnega zavarovanja, pri večstanovanjskih zgradbah je ta delež še večji.

Ob tem pa se vsako leto zgodi skoraj tisoč potresov, nazadnje – sicer zelo šibak – v nedeljo. Bolj pogosto se za potresno zavarovanje svojega doma odločajo tisti, ki pričakujejo potres v svojem kraju in vidijo pozavarovanje kot ustrezno zaščito, je povedal.

Po drugi strani je kar 35 odstotkov vprašanih menilo, da lastnik ni tisti, ki mora poskrbeti za potresno varnost svoje nepremičnine in obnovo. Poskušati je treba doseči spremembo miselnosti, je dejal Erker in menil, da bi bile dobrodošle spodbude, denimo v obliki subvencije države za najranljivejše.

Kako bi povečali zavarovanost na tem področju so skupaj z direktorico Slovenskega zavarovalnega združenja Majo Krumberger razmišljali tudi sogovorniki na okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru dogodka. Gregor Miklič iz Zavarovalnice Sava je kot eno od možnosti za povečanje zavarovanosti nepremičnin poleg subvencij omenil tudi obvezno potresno zavarovanje za večstanovanjske objekte, ki jih upravljajo upravniki.

Psiholog Matej Lunežnik je menil, da razlog za majhen delež zavarovanih domov ni v tem, da se lastniki ne bi zavedali tveganja

Bolj verjetno le ne storijo koraka, da bi se zavarovali, je dejal. Tanja Piškur iz Zveze potrošnikov Slovenije pa je opozorila na drobni tisk v zavarovalnih pogodbah in dejala, da potrošnik pogosto ne zna sam ugotoviti, kaj vse bo dobil v primeru škode. Ozaveščanje je vsekakor potrebno, je povedala.

Sogovorniki so se sicer strinjali, da je zaupanje ključno. Zavarovalne pogodbe morajo biti transparentne, enostavne in poštene, izplačilo škode, če do nje pride, pa hitro in pravično.

vir: sta

The post V Sloveniji nizka stopnja potresno zavarovanih domov appeared first on Lokalec.si.