V referendumski kampanji predstavnica civilne družbe, zdaj kandidira za Svobodo

Civilna družba naj bi predstavljala segmente aktivnega prebivalstva, ki je ločeno od politike, a se v Sloveniji številni samooklicani nevladniki  prepletajo s politiko. Takšen primer je tudi ena vidnejših predstavnic albanske manjšine v Sloveniji.

Flurina Ametaj je že dlje časa aktivna na področju manjšinskih pravic, slovenski javnosti pa je znova postala bolj znana v času predreferendumske kampanje, ko je odločno nastopala proti noveli zakona, ki bi državljanom tretjih držav odvzel pravico glasovanja na lokalnih volitvah. Njena prizadevanja so bila kot vemo neuspešna, saj je bil zakon o tujcih sprejet, podprlo ga je namreč dobrih 55 odstotkov volivk in volivcev.

Čeprav pod krinko ustaljenih levičarskih argumentov, kot je nasprotovanje ksenofobiji, sprejemanje tujcev in ustvarjanje odprte in strpne družbe, je kot Albanka Ametaj najverjetneje delovala predvsem iz nacionalnih vzgibov in skušala braniti interese svoje etnične skupine. Spomnimo, v enem od televizijskih nastopov je pozive k asimilaciji komentirala z besedami: “Kdo pravi, da se hočemo asimilirati?”

Ametaj se je do nedavnega predstavljala kot članica civilne družbe. Čeprav je že leta 2022 kandidirala na listi Gibanja Svoboda za celjski mestni svet in je bila leta 2023 na ustanovnem zboru lokalnega odbora stranke v Celju izvoljena za eno od podpredsednic odbora, je decembra 2024, ko se je med njegovim uradnim obiskom v Ljubljani fotografirala s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem, na Facebooku zapisala, češ da nikoli ni bila politično opredeljena. Vedno je trdila, da so njene dejavnosti povezane predvsem z albansko skupnostjo v Sloveniji. V politiko pa naj bi vstopila, ker je hotela pomagati mladim Albancem v Celju.

Foto: Facebook

V času referendumske kampanje je nastopala kot predstavnica kulturnega društva Gmajna, katerega zastopnica je Aigul Hakimova, migrantka iz Kirgizije. Sicer pa je tudi predsednica društva Lirija Velenje, ki deluje na področju albanske kulture in izobraževanja priseljencev. Ametaj je prav tako zastopnica Zveze albanskih društev v Sloveniji, kjer nastopa kot predstavnica širše albanske skupnosti in predvsem albanskih žensk.

Njene trditve, da se nima za politično opredeljeno pa znova pod vprašaj postavlja njena ponovna kandidatura za mestni svet občine Celje na prihajajočih lokalnih volitvah. Ob tem postaja jasno, da domnevni “nevladniki” prosto preskakujejo med civilno družbo in politiko kot jim ustreza. Ametaj se v sklopu svoje kandidature predstavlja kot “medkulturna mediatorka”, predsednica AKD Lirija in Zveze albanskih društev v Sloveniji. Sklicuje se na “odprtost, spoštovanje in povezovalni odnos”, kar pa ni najbolj v skladu z njeno pripombo, da se nekateri Albanci pač nočejo asimilirati. Pri tem lahko računa na glasove albanske manjšine, ki je v Celju in okolici precej številna. Tako kot drugje, tudi Gibanje Svoboda upa, da bo prejelo s takšnimi kandidati čim več glasov etničnih manjšin, zaradi česar so se tudi tako otepali z Ametajevo in drugimi “nevladniki”, novega zakona o tujcih.

A. S.