Izvolitev Slovenca v Rim bo težja kot pred štirimi leti

Bodo Slovenci ohranili parlamentarca v Rimu ali bodo prvič po letu 1963 prikrajšani za to zelo pomembno predstavništvo? To vprašanje bo manjšino vznemirjalo do dneva italijanskih volitev, ki bodo potekale z novim volilnim zakonom, razen če no bo ustavno sodišče presodilo, da so volilna pravila neskladna z ustavo.

Ponovna izvolitev Slovenke ali Slovenca v italijanski parlament bo vsekakor težka preizkušnja. Najbrž precej težja kot na zadnjih volitvah leta 2022, ko je bila Tatjana Rojc brez večjih težav izvoljena v senat kot nosilka liste Demokratske stranke (DS) v Furlaniji - Julijski krajini.

Bolj vprašljiva je bila njena prva izvolitev leta 2018. Takrat je bila na drugem mestu senatne liste DS v Furlaniji - Julijski krajini za nosilcem Tommasom Cernom, ki je bil izvoljen tudi v milanskem senatnem okrožju in je torej izbral Milan. Če bi Cernu v Lombardiji takrat spodletela izvolitev, bi Slovenci ostali brez parlamentarnega zastopstva. DS je očitno dobro preračunala svojo izbiro, tveganje pa ni bilo majhno.

Z novim volilnim zakonom se tudi za Slovence v Italiji odpirajo novi scenariji in nove neznanke. Po tolikih letih bodo lahko volivci spet oddali preferenčni glas, a ne za nosilce kandidatnih list, ki bodo avtomatično izvoljeni, seveda če bo strankarska lista zbrala dovolj glasov. Nosilce list bodo spet določila strankarska vodstva in bodo torej v prednosti pred ostalimi kandidati.