V Dubrovniku danes vrh pobude Tri morja

V Dubrovniku bo danes vrh pobude Tri morja. Večino držav članic bodo na vrhu po navedbah hrvaške vlade zastopali najvišji politični predstavniki, iz Slovenije se ga bo udeležil podpredsednik vlade Klemen Boštjančič. Vrh bo spremljal dvodnevni poslovni forum, ki ga hrvaška vlada označuje za največjega v zgodovini samostojne države.

Pobuda Tri morja je forum 13 držav članic Evropske unije, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem. To so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Strateške partnerice pobude so Evropska komisija, ZDA, Nemčija, Turčija, Španija in Japonska.

Namen pobude je spodbujati investicije v infrastrukturne povezave med sodelujočimi državami ter med njimi in ostalimi državami EU. V ospredju so investicije v prometno in energetsko infrastrukturo ter digitalne komunikacije.

Današnji vrh bo gostil hrvaški premier Andrej Plenković, poleg premierjev ali predsednikov večine držav, ki sodelujejo v pobudi, pa se ga bo udeležil tudi ameriški minister za energijo Chris Wright, je navedla hrvaška vlada. Slovenijo bo v Dubrovniku zastopal podpredsednik vlade in minister za finance Boštjančič, udeležbe na najvišji ravni zaradi nedavnih parlamentarnih volitev ne bo niti iz Bolgarije niti Madžarske.

Razprave v okviru pobude bodo osredotočene na prometno, energetsko in digitalno povezljivost, krepitev energetske varnosti, razvoj strateške infrastrukture ter povečanje odpornosti in konkurenčnosti EU. Poseben poudarek bo namenjen vlogi finančnih institucij in zasebnega kapitala pri izvajanju ključnih projektov. Ob robu vrha bo podpisanih tudi več pomembnih sporazumov s področja gospodarstva, so sporočili v Zagrebu.

Poslovni forum bo potekal danes in v sredo, na njem pa bo sodelovalo okoli 1500 udeležencev iz 45 držav, med njimi direktorji podjetij, predsedniki uprav, investitorji in predstavniki finančnih institucij. Četrtina gostov po navedbah hrvaške vlade prihaja iz Hrvaške, na drugem mestu po številu udeležencev je Poljska, tretja pa ZDA.

Gospodarski prostor med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem zajema približno 120 milijonov ljudi, skupni bruto domači proizvod tega območja pa je lani znašal okoli 3,5 bilijona evrov.

Slovenija se je pobudi pridružila ob njeni ustanovitvi leta 2015, štiri leta kasneje pa je v Ljubljani gostila tretji vrh.