Hrvaška se razvija s svetlobno hitrostjo: Privabili so “projekt stoletja” v vrednosti 50 milijard evrov

Medtem ko se Slovenija sooča s situacijo, da tuji vlagatelji vedno manj zaupajo v slovensko gospodarstvo, iz sosednje Hrvaške prihaja vest o investiciji brez primere, in to ne le v zgodovini države, ampak o največji investiciji v zgodovini Srednje in Vzhodne Evrope.

Jutranji List poroča, da bo na območju Topuskega v Sisaško-moslavaški županiji zrasel razvojni in inovacijski center za umetno inteligenco. Po neuradnih informacijah je celotna naložba v projekt Pantheon ocenjena na skupno 50 milijard evrov oziroma več kot 100 Peljeških mostov.

Vrednost infrastrukture, ki bo zgrajena in bo s tem projektom ostala državi – od novih daljnovodov in transformatorskih postaj do cestnih in optičnih omrežij – je ocenjena na približno 500 milijonov evrov, kar predstavlja več, kot je stal Pelješki most.

Projekt po navedbah Večernjega Lista razvija Jako Andabak v partnerstvu z močnimi ameriškimi institucionalnimi investitorji, ta pa bo podrobneje predstavljen na vrhu Iniciative treh morij. Kot je zaenkrat znano, bo šlo za podatkovni center z močjo enega gigavata, kar predstavlja porabo električne energije na ravni mesta velikosti Reke v vsakem trenutku, obenem pa zmogljivost za delovanje velikega števila digitalnih sistemov. V Evropi je sicer zmogljivost podatkovnih centrov koncentrirana v nekaj velikih vozliščih, torej ne gre za en sam center, temveč v teh mestih in njihovi okolici stoji veliko število kampusov in objektov, ki imajo najpogosteje zmogljivost do 150 MW.

Gradnja naj bi se začela drugo leto

Hrvaška je za pridobitev naložbe v konkretno infrastrukturo konkurirala z več državami Srednje in Vzhodne Evrope. Projekt Pantheon je bil od začetka zastavljen kot “celota, ki združuje tehnološko, energetsko, vodno, prometno in optično infrastrukturo”. Ker pri sistemu z močjo enega gigavata ni vprašanje zgolj, kje bodo strežniki fizično nameščeni, ampak tudi, kako zagotoviti energijo, hlajenje, omrežje in dolgoročno stabilnost, projekt vključuje več vzporednih ukrepov (poleg razvojnega in inovacijskega centra za umetno inteligenco je predvidena gradnja lastne transformatorske postaje in okoli 280 kilometrov novih daljnovodov). Predvidena je tudi gradnja fotonapetostne elektrarne z močjo 500 megavatov. Ideja je, da projekt ne bo predstavljal dodatne obremenitve obstoječega sistema, temveč del širših investicij v omrežje in novih zmogljivosti. Po načrtu naj bi se gradnja začela leta 2027, začetek obratovanja pa je predviden v začetku leta 2029.

⚠️
Hrvatska uskoro dobiva investiciju bez presedana – ne samo u svojoj povijesti, nego u povijesti cijele srednje i istočne Europe! Na području Topuskog gradit će se AI razvojni i podatkovni centar Pantheon, čija se ukupna vrijednost procjenjuje na nevjerojatnih 50 MILIJARDI €!! pic.twitter.com/l0AFBKVqnx

— Vuk83J 🇭🇷 (@putnik833) April 27, 2026

Tekom gradnje je predvideno odprtje okoli 3000 delovnih mest, po začetku delovanja pa naj bi se v centru zaposlilo okoli 1500 ljudi, od tega naj bi 60 odstotkov ali več predstavljala delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Ocenjuje se tudi okoli 6000 posrednih delovnih mest, kar skupaj pomeni skoraj 10.000 stalnih, posrednih in začasnih delovnih mest, povezanih s projektom. Projekt se ne bo razvijal v že razvitem tehnološkem središču, temveč na območju, ki se že desetletja sooča s posledicami vojne, odseljevanjem in gospodarsko zaostalostjo.

Pretehtalo je več dejavnikov

V ožjem izboru za to naložbo so bile tudi države, kot so Poljska, Madžarska in Bolgarija. Hrvaška je bila izbrana zaradi kombinacije več dejavnikov, ki jih vlagatelji v tem sektorju štejejo za ključne. Mednje spadajo stabilnost regulativnega in političnega okolja, članstvo v Evropski uniji in Natu ter možnost razvoja energetske infrastrukture na lokaciji projekta. “Takšna kombinacija postaja vse pomembnejša v trenutku, ko se investicije v digitalno infrastrukturo vse bolj vežejo na dolgoročno varnost sistemov in ne le na stroškovne kriterije,” izpostavlja medij in dodaja, da je dodatni element predstavljal “lokalni partner, hrvaški podjetnik Jako Andabak, katerega vloga pri razvoju projekta je bila ključna v fazi priprave in usklajevanja z lokalno skupnostjo in institucijami.”

“Pomen projekta se ne meri samo po njegovi velikosti, temveč tudi po potencialu, da spremeni strukturo gospodarstva – tisto, kar se zdaj začenja v Topuskem, ni le posamična investicija, temveč začetek procesa, katerega polni učinki se bodo merili šele v letih, ki prihajajo,” je med drugim mogoče prebrati v zvezi s projektom. Naša država pa medtem zaostaja pri privabljanju neposrednih tujih naložb za primerljivimi državami v regiji. Konec leta 2024 so tuje naložbe dosegle 34,4 odstotka BDP, medtem ko so bile na Hrvaškem in Češkem skoraj dvakrat višje. Največ vlaganj v Slovenijo prihaja iz Avstrije in Nemčije, vendar se tudi tam krepi nezadovoljstvo z razmerami.

S. K.