2 hours ago
20
V soboto, 28. marca 2026, je v Hadlovi vili v Novem mestu potekala slovesna otvoritev drugega turškega častnega konzulata v Sloveniji. Za novega častnega konzula je bil imenovan Huseyin Çetin, podjetnik iz Ajdovščine, ki se ukvarja s prodajo gradbene mehanizacije.
Dogodka so se udeležili visoki gostje: turški minister za delo in socialno varnost Vedat Işıkhan, turška veleposlanica v Sloveniji Hayriye Kumaşcıoğlu ter slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
V govorih so vsi poudarjali “prijateljske odnose” in “odlično gospodarsko sodelovanje” med Slovenijo in Turčijo. Minister Işıkhan je posebej izpostavil nedavno podpisan sporazum o socialni varnosti, ki naj bi delavcem prinesel večjo zaščito in okrepil gospodarske vezi.
O dogodku je poročala zgolj Mestna občina Novo mesto, medtem ko slovenska vlada na svoji spletni strani o njem ni objavila niti besede – kot da se ni nič zgodilo.
Ozadje, ki ga ni mogoče spregledati
Samo dva meseca prej, januarja 2026, je turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi napovedalo (in po nekaterih informacijah že sprožilo) mednarodno arbitražo proti Republiki Sloveniji. Zahtevajo približno 330 milijonov evrov odškodnine zaradi domnevnih kršitev sporazumov med državama, pogodbe o gradnji drugega tira Divača–Koper, neenake obravnave zahtevkov in političnega vmešavanja v projekt. Ponudili so tri mesece za mirno poravnavo – brez uspeha.
Ministrica Alenka Bratušek, ki je zdaj prijazno stiskala roke turškim gostom v Novem mestu, je bila v času spora prav tako pristojna za infrastrukturo. Na ministrstvu so turški zahtevek takrat označili za “izsiljevanje”, na katerega ne pristajajo.
Zakaj ravno Novo mesto?
Turški konzulat bo sicer stalne prostore dobil v prenovljeni stavbi na Rozmanovi ulici 30 v Novem mestu (trenutno začasno v Hadlovi vili). Vendar se zastavlja vprašanje: zakaj prav tu?
- Projekt drugega tira poteka na Primorskem (Divača–Koper).
- Velik del turških delavcev in interesov je bil povezan prav s tem projektom.
- Alenka Bratušek izhaja iz Kranja, kandidirala je tudi na Jesenicah.
Logične lokacije za turški konzulat bi bile torej Koper, Divača, morda Jesenice ali Kranj – kraji, kjer je turška gospodarska prisotnost dejansko opazna ali kjer so korenine slovenske ministrice.
Novo mesto se zdi nenavadna, skoraj naključna izbira, če ne bi bilo konteksta tožbe in diplomatskega “mazanja” odnosov.
Kaj se dogaja s tožbo?
Do aprila 2026 ni javno znano, ali je arbitraža že uradno začeta ali pa še teče trimesečni rok za mirno rešitev. Yapi Merkezi trdi, da je Slovenija kršila meddržavni sporazum o zaščiti naložb, pogodbo in mednarodne standarde. Slovenska stran pa vztraja, da gre za pretirane in neupravičene zahtevke.
Zaključek
Otvoritev turškega častnega konzulata v Novem mestu v ozadju odprtega 330-milijonskega spora z Yapi Merkezi pušča grenak priokus. Medtem ko turški minister in slovenska ministrica za infrastrukturo javno slavita prijateljstvo in gospodarsko sodelovanje, teče v ozadju pravni postopek, ki bi lahko davkoplačevalce stal ogromno denarja. Golobova vlada pa dogodek raje ni omenila.
Novo mesto kot lokacija ostaja nenavadna izbira – še posebej, ker Çetin prihaja iz Ajdovščine in je stavbo na Rozmanovi 30 kupil sam. Logičneje bi bilo pričakovati konzulat bližje projektom, kjer je turška gradbena prisotnost dejansko opazna.
Hkrati pa na Dolenjskem in v Beli krajini še vedno čakamo na 3. razvojno os. Ko se bo končno začelo resno javno naročilo, bo ključno vprašanje transparentnosti: ali bo izbor izvajalca potekal po pravilih ali bomo spet priča nizki konkurenci in sumom o dogovorih vnaprej.
Ob kroničnih težavah slovenskih infrastrukturnih projektov bi bilo naivno pričakovati, da se tokrat vse zgodi popolnoma čisto.
Adriana H. Lampe
English (US)