To se zgodi, če po prazničnem zajtrku hrano pustite predolgo na mizi

Praznični zajtrk se pogosto zavleče. Najprej rezanje šunke, potem pirhi, potica, hren, kava, pogovor, morda še obisk. Miza ostane polna dlje, kot bi ostala ob navadni nedelji. Prav tu pa nastane ena najbolj podcenjenih napak prazničnega dne. Hrana, ki po zajtrku predolgo stoji na sobni temperaturi, ni le manj sveža, ampak lahko postane tudi varnostno vprašanje. Kvarljive jedi, med katere sodijo šunka, jajca, nadevi, namazi in druge beljakovinsko bogate jedi, niso narejene za dolgotrajno čakanje na mizi.

Pravilo, ki ga velja poznati, je preprosto. Kvarljiva hrana naj na sobni temperaturi ne stoji več kot dve uri. Če je prostor zelo topel, denimo nad 32,2 stopinje Celzija, se ta čas skrajša na eno uro. Po tem obdobju se lahko bakterije razmnožijo do ravni, ki povečajo tveganje za zastrupitev s hrano, tudi če jed na videz še deluje povsem normalno.

Težava ni vedno vidna na prvi pogled

Praznična hrana se pogosto pokrije s prtičkom ali pusti v senci, zato mnogi dobijo občutek, da je povsem varna še dolgo po obroku. Toda mikrobi ne potrebujejo očitnih znakov, da začnejo delovati. Vonj, videz in okus niso zanesljiv pokazatelj, da je hrana še primerna. Posebej občutljive so jedi z jajci, šunko, mlečnimi dodatki in vse, kar je bilo po pripravi ali serviranju dlje časa na toplem.

Velikonočna miza ima nekaj posebej občutljivih jedi

Med najbolj tveganimi ostanki po prazničnem zajtrku so narezana šunka, polnjena jajca, različni namazi, solate in druge jedi, ki vsebujejo meso ali jajca. Strokovnjaki med pokvarljiva živila izrecno uvršča tudi šunko in jedi z jajci ter poudarja, da jih po več kot dveh urah na sobni temperaturi ni več smiselno shranjevati za pozneje.

Tudi hladna hrana ni varna v nedogled

Pogosta zmota je, da so težavne le tople jedi. V resnici velja previdnost tudi za hladne narezke, jajca in druge hladne komponente prazničnega zajtrka. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da morajo živila, ki naj bodo hladna, tudi ostati ohlajena, ne pa več ur stati na sobni temperaturi.

Velikonočni zajtrk na mizi

Najboljša poteza po zajtrku je hitra in preprosta

Največ naredite z dobro rutino. Po obroku je pametno hrano čim prej pospraviti v hladilnik, najbolje v plitve posode, kjer se hitreje ohladi. Strokovnjaki posebej priporočajo hitro hlajenje ostankov v plitvih posodah in shranjevanje pri temperaturi 4,4 stopinje Celzija ali manj.

Če niste prepričani, koliko časa je jed že stala na mizi, je pri občutljivih živilih bolj varno, da jih ne shranjujete. To velja še posebej za hrano, ki je bila večkrat postrežena, prelagana ali rezana na sobni temperaturi. Zastrupitev s hrano se ne začne vedno dramatično, lahko pa hitro pokvari praznični dan ali naslednje jutro. Pogosti znaki so bolečine v trebuhu, bruhanje, driska in vročina.

PREBERI ŠE: Slovenska velika noč v številkah s podatki, ki vas bodo presenetili

Praznični mir je vreden dveh minut pospravljanja

Po obilnem zajtrku se nikomur ne ljubi takoj pospravljati. A prav teh nekaj minut pogosto odloči, ali bodo ostanki prijetno čakali na poznejši prigrizek ali pa jih bo treba brez slabe vesti zavreči. Praznična miza je lepša, če ostane povezana z dobrim občutkom, ne pa s težavami, ki bi se jim dalo zlahka izogniti.

Kar ostane po zajtrku, naj ne ostane predolgo

Najbolj uporaben praznični nasvet ni zapleten. Karkoli vsebuje jajca, meso, mlečne dodatke ali drugo hitro pokvarljivo sestavo, naj po zajtrku ne ostane dolgo na mizi. Dve uri minejo hitreje, kot se zdi, posebno ob obisku in klepetu. Prav zato je pri velikonočnem zajtrku najbolj varna navada tudi najbolj dolgočasna: hitro pospraviti, dobro ohladiti in hladilniku prepustiti tisto, kar mora ostati varno do naslednjega obroka.

Objava To se zgodi, če po prazničnem zajtrku hrano pustite predolgo na mizi se je pojavila na Vse za moj dan.