“To se mi zdi en takšen primer spoštljivosti, kljub drugačnosti nazorov in življenjskega stila.”

Pogovor s filozofinjo, pesnico, urednico in prevajalko mag. Katarino Majerhold

Sprašuje: Tonja Jelen

1. Si urednica, filozofinja, pesnica, znanstvenica, umetnica in prevajalka. Vsega se lotevaš z natančnostjo in analitičnostjo. Kako se lotevaš številnih projektov?

V bistvu ne vem, če sem natančna per se, sem pa odgovorna in zato sem natančna do teksta_ov oz. avtorjev_ic, analitična sem od nekdaj. Všeč mi je, da so stvari premišljene iz čim več zornih kotov, tudi zato se ukvarjam s tako raznolikimi zadevami – da nabiram znanje in poglede različnih področij in na različne načine, enkrat kot urednica, drugič kot filozofinja, tretjič kot prevajalka, umetnica in pesnica sem zgolj sporadično, ko dobim navdih, kar je enkrat na nekaj let.

Vsakega projekta se lotim odgovorno in vem, zakaj sem se ga izbrala oziroma kaj me je pritegnilo k določenemu projektu, vedno pa je povezano z učenjem novih ali poglabljanjem že znanih stvari.

• Zelo dobro povezuješ znanstvena besedila s prakso. Podprta teorija s različnimi primeri kaže na tvoj odprti in poglobljeni odnos do znanosti. Kdo te je navdušil za filozofijo in kako gradiš pisanje znanstvenih besedil?

Če ne bi šla študirati filozofije, na katero me je opozorila znanka, s katero sem se kratek čas družila v mladosti, rekoč da je to pravi študij zame, ker sem tako razmišljujoča in poglobljena, sem razmišljala, da bi šla študirati biologijo ali geografijo.

Filozofija ima tehtne argumente in njeni misli so še danes aktualne, zato sem že v času podiplomskega študija iskala načine, kako jo uporabiti v vsakdanjem življenju in to na področju pomoči ljudem. Tako sem našla filozofsko svetovanje, ki je, če lahko temu tako rečemo, alternativa psihoterapiji, a vseeno precej drugačna, saj temelji na kritičnemu mišljenju in sokratskemu dialogu.

Ko se lotim pisanja filozofskega teksta ali eseja, si vedno želim, da nekdo, ki prebere moje besedilo reče ali pomisli, da je to premišljeno, relevantno, iskreno in da mi lahko zaupa (da v ozadju ni skritih, statusnih, všečnih ali manipulativnih motivov, kar danes pogosto zaznamo).

• Kritična si – upravičeno – do znanih, uveljavljenih filozofskih imen. Kaj te odvrača od njih?

Pri filozofih me je motilo, da je bilo vse preveč abstraktno in premalo vezano na konkretne izkušnje. In ker sem se ukvarjala z filozofijo ljubezni, čustev in spolnosti, filozofi pa so o tem, razen nekaj pri Platonu, Aristotelu in Rousseauju, nekaj tudi pri Schopenhauerju in Kierkegaardu (ki me nista zanimala) malo pisali, sem bila skoraj na tem, da opustim filozofijo, dokler se na na doktoratu nisem seznanila z filozofijo danes največje živeče filozofinje Marthe C. Nussbaum, ki je zaslovela prav s člankom o ljubezni med Alkibijadom in Sokratom, nato je napisala več pomembnih filozofskih knjig o čustvih.

V zvezi z filozofijo ljubezni me najbolj odvračata od znanih filozofskih imen bodisi preveč abstraktno ukvarjanje z ljubeznijo (platonizem) bodisi preveč pragmatično (prokreativno) ukvarjanje z ljubeznijo (Aristotel, Rousseau).

• Kako so si pot utirale ženske na področju filozofije?

Prav za namen tega odgovora sem šla prebrati predmete dodiplomskega in podiplomskega študija na oddelku za filozofijo Univerze v Ljubljani, a nisem našla predmeta z imenom »feministična filozofija«.

Prav tako sem vprašala doktoranta na oddelku za filozofijo, koliko se danes ukvarjajo s filozofinjami: »Naše branje teh tem je bilo razpršeno in precej odvisno od lastnih zanimanj, bralo se je Beauvoir, Donno Haraway, Woolstonecraft, potem se pa že počasi konča. S temo se veliko ukvarja tudi Eva Dolar Bahovec …, a ona ima zelo specifično idejo feminizma ki veliko temelji na Freudu/Lacanu.«

To pomeni, da se ni veliko spremenilo od takrat, ko sem jaz študirala. V času mojega študija (od 1992 do 1996 in kasneje na magisteriju in doktoratu) niso bile nikoli posebej omenjene filozofinje, kot so de Beauvoir, Irigary, Kristeva, Young, Nussbaum (mogoče tu pa tam, a da bi jih prav študirali pa ne). Te smo filozofinje same preštudirale in na tak način utirale pot filozofinjam.

Filozofija je tako še danes pretežno moška disciplina, in to se pozna pri študiju filozofinj na oddelkih za filozofijo.

• Kakšna je razlika med slovenskim znanstvenim načinom in v tujini?

Neko obdobje (od 2009 do 2017) sem precej sodelovala z ameriškimi filozofi in profesorji, le z eno filozofinjo in profesorico in moram reči, da je bilo naporno. In to ne le, ko sem pisala članek (History of Love) za ameriško internetno filozofsko enciklopedijo (Internet Encyclopedia of Philosophy), ampak tudi, ko je šlo za ostale članke za revije in knjige. Tam se res poglobijo v tvoje argumente, tehtnost argumentov in natančnost.

Z drugimi, kot so Brazilke, Turki, Kanadčani, Srbi idr. je bilo bolj prijetno sodelovati, saj niso bili, če tako rečem »zateženi«.

• Pred kratkim si prevedla Martho C. Naussbaum (Slovenska matica, 2025), gre za izjemen prevod Jeza in odpuščanje. Najprej; kaj to delo sporoča, in drugič, ali odpuščanje koristi?

Ni naključje, da sem kot prva v Sloveniji prevedla njeno knjigo, ki je prvi prevod katerega koli njenega dela v slovenščino, saj sem že pred več kot dvema desetletjema pisala o njeni filozofiji, z njo naredila intervju, se dogovorila, da je posebej napisala predgovor k slovenskemu prevodu Jeze in odpuščanja in letos sva dogovorjeni za intervju o njeni najnovejši knjigi Država ljubezni: opera in politična svoboda (2026).

Kar zadeva vprašanje vsebine prevedene knjige: ta knjiga, za razliko od knjige Pretresi misli (teorija o čustvih), trdi, da je jeza vedno slaba (na eni strani zaradi povračila oz. maščevalnosti jeze in ponižanja statusa, ki ga jeza vzbuja, na drugi strani), razen v primeru tranzicijske jeze, ki je usmerjena v izboljšanje situacije v prihodnosti, medtem ko v Pretresi misli še trdi, da je jeza lahko dobra, saj z njo prepoznamo, da nam je nekdo naredil_a krivico in nam zato jeza daje zagon in energijo, da se borimo za dosego pravice.

Glede odpuščanja, Nussbaum trdi, da gre za pravo odpuščanje, če je povezano z brezpogojno ljubeznijo, ki iskreno odpušča. Hkrati priznava, da je v religiji, ki pogosto omenja odpuščanje, veliko pogojevanja, preračunavanja in zaračunavanja za odpuščanje. Ali odpuščanje koristi? Če je iskreno, da, saj se tisti_a, ki odpušča, razbremeni krivične, težke stvari, ki se mu_ji je zgodila, a to še ne pomeni tudi odvezo prekrška tistega, ki ji je storil_a krivico – to se mora vseeno obelodaniti in sprejeti, da kar se ji je zgodilo, ni bilo prav.

• Zelo dobro navdušuješ in bodriš druge. Tvoji »koncepti ljubezni«, če povežem s tvojo istoimensko monografijo, so spoštovati in ceniti druge, ne glede na poglede na svet?

Hvala – to je lepo, da me tako vidiš in doživljaš in kar je tudi moj namen.

Ukvarjanje z ljubeznijo ni le razumevanje, kaj je ljubezen, ampak predvsem udejanjanje ljubezni na različnih ravneh (čeprav sem že 17 leto samska, lol, a imaš lahko ljubezen do živali in hišnih ljubljenk_čkov, pa do rastlin, mineralov, narave in ljudi na splošno). Štejejo dejanja na dolgi rok, s tem pokažeš, kdo si, kakšne so tvoje vrednote in svetovni nazor.

Sicer naj povem ravno glede spoštovanja drugih, ne glede na njihov pogled na svet (čeravno jaz tega v svojem življenju nisem bila pogosto deležna) – nedavno sem slogovno in tehnično urejela neko zajetno knjigo, v kateri avtor navaja, da so, med drugim, transhumanisti, LGBT nevladne organizacije, ekstremne feministke, identitetne politike in načelo vključnosti in raznolikosti, civilizacijsko dno. Kot feministka, transhumanistka in lezbijka, ki je nekoč delala v LGBT NVO Legibitra in si prizadevam za več vključnosti in raznolikosti, so me avtorjevi pogledi prizadeli, a sem svoje delo vseeno profesionalno izpeljala. To se mi zdi en takšen primer spoštljivosti, kljub drugačnosti nazorov in življenjskega stila.

• Zelo si dejavna kot urednica pri Časopisu za kritiko znanosti. Kako izbiraš tematske številke?

Odgovorna urednica ČKZ sem bila od 2023 do 2025 (nato sem odstopila iz zdravniških razlogov), a že od 1998 dalje sem bila področna urednica kot članica uredništva in sem naredila veliko tematskih številk. Leta 2008–2012 sem bila odgovorna urednica tudi Andragoških spoznanj.

Sprašuješ, kako izberem teme za tematske številke? Nekatere teme me osebno zanimajo, nekatere mi predlagajo kolegice in kolegi. 

• Si ena izmed prvih, ki je začela z erotično lezbično poezijo pri nas. Kako je bilo na primer sodelovati na kakih literarnih natečajih?

Lol, nisem vedela, da sem ena od začetnic erotične lezbične poezije pri nas in tudi ne vem, če bi se s tem strinjale katere od t. i. starosti lezbične poezije pri nas.

Z ljubeznijo sem se začela ukvarjati, ker sem se zaljubila v takratno partnerko in sem želela razumeti od kod izvira ljubezen in s tem tudi homoseksualna ljubezen. Že od samega začetka ukvarjanja z ljubeznijo sem razumela, da je spolnost pomemben vidik ljubezni in tako sem pisala o erotiki med mano in takratno partnerko. Ni šlo za nekaj splošnega oz. za erotiko med ženskami na splošno, ampak za konkretne izkušnje. 

Fajn je bilo sodelovati na tovrstnih natečajih, na enemu sem prišla celo v ožji izbor.

Bi si pa na splošno želela, da bi bila bolj priznana na vseh področjih mojega udejstvovanja. Zdi se mi, da je moje delo velikokrat spregledano in necenjeno.

1. Kaj je zate poezija, ki se sooča z realnimi okoliščinami življenja?

S tem vprašanjem verjetno meriš na mojo najnovejšo poezijo, objavljeno v Sodobnosti (2025), v kateri zelo realno opisujem svoje stanje po procesu zdravljenja raka na dojki. V tem primeru je šlo za razbremenitev določenih stanj, ki sem jih doživljala zaradi virusnih in/ali bakterijskih infekcij. A zdaj so končno minile.

1. Kaj lahko pričakujemo v prihajajočem pesniškem prvencu?

Poezijo, ki se sooča z realnimi življenjskimi okoliščinami procesa zdravljenja raka in vse, kar sodi zraven (prijaznostjo medicinskih sester, kemoterapijo, odpadanjem las, punkcij, ct-jev, operacij, obsevanj in vmes kakšnim razmišljanjem o odsotnosti ljubezni, kakšno mislijo o življenju ipd.). Nič kaj posebnega bi rekla, le popis pretresljivih življenjskih izkušenj, ki jih skušam občasno razbremeniti z vpletanjem humorja. Nisem preveč humorna oseba, a v tistem času sem bila deležna humorja in tudi sama sem ga premogla.

Fotografija je iz avtoričinega arhiva.