Svoboda, SD, Levica in Prerod podpirajo referendum o interventnem zakonu

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica ter zunajparlamentarna stranka Prerod so danes enotno podprle sindikalna prizadevanja za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije in napovedale sodelovanje pri zbiranju podpisov. Omogočiti je treba razpravo o tem, kakšen razvoj kot družba želimo, so poudarili.

Interventni zakon ni razvojni, ampak “razkrojni”, je na skupni novinarski konferenci v DZ dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Med pomanjkljivostmi je naštel socialno kapico, ki da tistim s plačo nad 7500 evrov bruto daje enormen davčni odpustek, “amerikanizacijo” zdravstva, ki da prinaša mešanje javne in zasebne prakse na škodo ljudi, ter ogromno proračunsko luknjo. Zakon napada pokojninsko blagajno, prisilno upokojuje ljudi ter poglablja nered in pomanjkanje na stanovanjskem področju, je nadaljeval. Sam je podpis že oddal, je povedal in tako kot ostali predstavniki strank pozval k podpori sindikatom, da se podpise hitro zbere. Menil je, da bodo podpisi “dokazali, da je na referendumu prevladujoče mnenje proti stvarem, ki rušijo, in ne ustvarjajo, proti stvarem, ki povzročajo privilegije in poglabljajo neenakost,” je dejal. Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je menila, da zakon globoko posega v temelje socialne države, v pravice zaposlenih, pokojninski sistem, javno zdravstvo, zato morajo imeti ljudje o njem zadnjo besedo. “Ne gre za referendum proti razvoju (…) ampak o tem, kakšen razvoj želimo in kdo bo na koncu plačal račun, ali bo koristil večini ljudi ali ozkemu krogu – najbolje plačanim, lastnikom premoženja in zasebnim interesom, posledice pa bodo nosili zaposleni, upokojenci in uporabniki javnih storitev,” je pojasnila. Po njenem mnenju ni problematična le vsebina, ampak tudi način sprejemanja zakona. Pod oznako interventnega zakona so bile združene trajne, sistemske spremembe, zakon pa je bil sprejet brez socialnega dialoga, je bila kritična. Ustavno sodišče je potrdilo, da pomembnih sistemskih sprememb ni mogoče skriti med davčne določbe in ljudem odvzeti pravice do odločanja, “zdaj je na vseh nas, da to pravico uresničimo”, je pozvala. Namestnica vodje poslancev Levice Nataša Sukič je izpostavila, da gre za temeljno vprašanje, v kakšni družbi želimo živeti. “Socialna država (…) temelji na solidarnosti, na ideji, da v skupne blagajne prispevamo vsi, zato da imamo vsi enak dostop do zdravstva, do dostojnih pokojnin, do dolgotrajne oskrbe (…) To je naša varnostna mreža,” je dejala. “Tako imenovani interventni zakon pa to logiko grobo obrača na glavo in pod krinko reševanja kriz daje sistemska darila kapitalu in tistim, ki so najpremožnejši, račun za ta luksuz pa bo izstavljen večini navadnih ljudi in javnim blagajnam,” je dodala. To ni zakon, ki bi kakorkoli reševal prihodnost in razvoj Slovenije, ampak paket ukrepov, ki sistemsko ruši in razkraja socialno državo, je poudarila. Klemen Grošelj je v imenu stranke Prerod dejal, da je v demokraciji legitimno zagovarjati različne razvojne poti. Medtem ko nekateri verjamejo, da nižji davki in manj države prinašajo več razvoja, v stranki menijo nasprotno – da je v današnjih geopolitičnih razmerah ideja “manj države”, ki odgovornost prenaša na posameznika in krči javne sisteme, preveč tvegana. Menijo, da lahko v 21. stoletju zahtevajo sposobno razvojno državo, ki zna skupaj z gospodarstvom in drugimi družbenimi podsistemi ustvarjati pogoje za znanje, raziskave, inovacije in višjo dodano vrednost. Kritičen je bil do načina uvajanja sprememb. “Ko z enim zakonom hkrati posegamo v davke, pokojnine, zdravstvo, socialne prispevke, trg dela, ne govorimo več o interventnih ukrepih, govorimo o sistemskih spremembah, takšne spremembe pa zahtevajo analize ter parlamentarno in javno razpravo,” je dejal. Gre za vprašanje razvojnega modela države in ta referendum ne bo referendum proti razvoju, ampak “priložnost, da se o tako obsežnih spremembah odkrito pogovorimo in da imamo imajo te spremembe tudi potrebno demokratično legitimnost”.