Svoboda, ki se konča na meji drugega, je selektivna svoboda

Jutri ob 18. uri bo tržaška knjigarna Lovat gostila albansko filozofinjo Leo Ypi, eno najbolj pronicljivih sodobnih političnih teoretičark, ki pa je širši javnosti znana predvsem kot avtorica svetovno uspešnega romana Svobodna. Znanstvenica albanskega rodu bo v Trstu predstavila italijanski prevod svojega drugega avtofikcijskega romana Dignità, ki je pred kratkim izšel tudi v slovenskem prevodu Pokončna. O knjigi je danes tekla beseda tudi v Kopru, in sicer na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter v okviru Foruma Tomizza.

Ypi vselej z gostobesednimi, a jasnimi razlagami razgrnila razmerja med identiteto, svobodo, mejami, državljanstvom in človekovim dostojanstvom. Dinamike 20. stoletja pa raziskuje tudi skozi zgodbe svoje družine. Njeni knjigi Svobodna in Pokončna namreč spremljata prehode iz otomanskega imperija v nacionalno državo ter iz komunizma v kapitalizem. Kot je danes pojasnila v Kopru, deli združujeta »mikrozgodovino in makrozgodovino«, ko posamezniki velike zgodovinske prelome živijo še preden jih lahko razumejo.

V ozadju obeh knjig je vprašanje, kaj pomeni biti svoboden v svetu, ki svobodo nenehno razglaša, a jo odmeri le nekaterim. Ypi je odraščala v Draču, od koder je bila Italija skoraj vidna, a nedosegljiva. Ljudje niso imeli potnih listov, zato niso mogli svobodno potovati. Tiste, ki so kljub temu nekako prišli na Zahod, so pogosto pozdravili kot disidente avtoritarnega sistema in junake.

Po padcu režima pa se je retorika spremenila: medtem ko so vzhodnoevropske države odprle svoje meje, jih je Zahod zaprl z vizumi in nadzorom. Isti ljudje so čez noč postali migranti, tihotapci, kriminalci ali grožnja, saj so se spremenile kategorije, v katere jih je Evropa uvrščala. Svoboda, ki se konča na meji drugega, se tako hitro razkrije kot selektivna svoboda.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.