Stiske se skrivajo za nasmehom, umikom ali preprostim stavkom »v redu sem«

Danes obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, vendar je prav, da o svojem psihičnem počutju in počutju ljudi okoli nas razmišljamo pogosteje – ne le na ta dan. Duševno zdravje je pomemben del našega vsakdanjega življenja. Vpliva na to, kako razmišljamo, čutimo in se odzivamo na različne življenjske situacije, kako gradimo odnose z drugimi ter kako se spoprijemamo z vsakodnevnimi obremenitvami.

V življenju se vsi srečujemo z različnimi izzivi. Stres zaradi službe, težave v odnosih, finančne skrbi, bolezen, izguba bližnje osebe, občutek osamljenosti ali velike življenjske spremembe lahko pomembno vplivajo na naše počutje. Občasna žalost, zaskrbljenost, jeza ali utrujenost so običajen del življenja.

Težava lahko nastane, ko stiska postane tako intenzivna ali dolgotrajna, da začne pomembno vplivati na naše vsakodnevno življenje.

Duševne stiske niso vedno vidne na prvi pogled. Lahko se skrivajo za nasmehom, umikom, spremenjenim vedenjem ali preprostim stavkom »v redu sem«. Prav zato je pomembno, da znamo prepoznati znake, ki lahko kažejo, da se nekdo sooča s težkim obdobjem, in da se nanje znamo tudi ustrezno odzvati.

Duševna stiska se lahko pokaže na različne načine

Vsak človek doživlja stisko drugače. Pri nekaterih je sprememba hitro opazna, pri drugih pa je lahko dolgo skrita. Človek, ki se sooča z duševno stisko, se lahko začne umikati iz družbe, izgubi zanimanje za stvari, ki so ga prej veselile, postane bolj razdražljiv, zaskrbljen ali žalosten. Lahko ima težave s spanjem, pomanjkanjem energije, koncentracijo ali opravljanjem vsakodnevnih obveznosti. Pomembne so predvsem spremembe v posameznikovem običajnem vedenju in funkcioniranju.

Če je bil nekdo prej družaben in aktiven, nato pa se začne nenadoma umikati, je to lahko znak, da se z njim nekaj dogaja. Če je bil človek običajno zanesljiv pri delu, nato pa začne težje opravljati vsakodnevne naloge, je lahko tudi to znak povečane obremenjenosti.

Duševna stiska se lahko kaže tudi telesno. Pojavijo se lahko glavoboli, napetost, utrujenost, prebavne težave, spremembe apetita ali težave s spanjem.

Zato je pomembno, da ne gledamo le na posamezen znak, ampak predvsem na celotno sliko človekovega počutja, vedenja in funkcioniranja.

Včasih človek potrebuje predvsem nekoga, ki ga bo poslušal

Ko opazimo, da bližnjemu ni dobro, pogosto ne vemo, kako pristopiti. Bojimo se, da bomo rekli kaj napačnega ali da bomo situacijo še poslabšali. V resnici za prvi korak ne potrebujemo posebnega znanja ali popolnih besed.

Dovolj je lahko: »Opazil/a sem, da si zadnje čase nisi čisto podoben. Kako si?« ali »Zdi se mi, da ti je v zadnjem času precej težko. Če me potrebuješ, sem ti na voljo.«

Pomembno je, da vprašanje ni le vljudnostno, ampak da smo pripravljeni tudi počakati na odgovor in mu prisluhniti. Včasih človek potrebuje predvsem občutek, da ga nekdo vidi, sliši in sprejema brez obsojanja.

Poslušanje pomeni več kot samo slišati

Ko nekdo govori o svojih težavah, je naš prvi odziv pogosto iskanje rešitve. Želimo mu svetovati, ga potolažiti ali povedati, kako bi sami ravnali v podobni situaciji. Toda človek v stiski pogosto najprej potrebuje prostor in priložnost, da izrazi svoje občutke.

Pomembno je, da ga ne prekinjamo, ne zmanjšujemo pomena njegovih težav, njegove situacije ne primerjamo z izkušnjami drugih, ne iščemo takojšnjih rešitev in ne obsojamo njegovih občutkov. Dovolimo mu, da govori v svojem tempu.

Namesto »Saj ni tako hudo« lahko rečemo: »Vidim, da ti je težko.« Namesto »Moraš gledati bolj pozitivno« lahko vprašamo: »Kaj ti je trenutno najtežje?« Namesto »Saj bo minilo« pa lahko ponudimo: »Kako ti lahko stojim ob strani?«

Že takšen način komunikacije lahko človeku da občutek varnosti, slišanosti in sprejetosti.

O duševnem zdravju lahko govorimo tudi takrat, ko ni težav

Skrb za duševno zdravje se začne veliko prej, preden stiska postane izrazita. Pomembno je, da se naučimo prepoznavati svoje potrebe in pravočasno opazimo, kdaj potrebujemo počitek, pogovor ali pomoč.

K duševnemu zdravju prispevajo tudi vsakodnevne stvari – kakovosten spanec, gibanje, urejena dnevna rutina, čas za počitek, odnosi z ljudmi, ki jim zaupamo, ter dejavnosti, ki nam prinašajo zadovoljstvo.

Pomembno je tudi, da si dovolimo reči: »Danes ne zmorem vsega.« To ni znak šibkosti. Lahko je znak, da znamo prepoznati svoje meje in poskrbeti zase.

O duševnem zdravju se še vedno pogosto govori manj kot o telesnem zdravju. Ko nas boli zob, brez večjih zadržkov obiščemo zobozdravnika. Ko imamo težave s telesnim zdravjem, poiščemo zdravniško pomoč. Pri duševnih težavah pa ljudje pogosto čakajo dlje.

Razlogi so različni – strah pred nerazumevanjem, občutek sramu, prepričanje, da moramo težave rešiti sami, ali občutek, da naša stiska ni »dovolj velika«, da bi poiskali pomoč. Toda za pomoč ni treba čakati, da situacija postane nevzdržna. Poiskati podporo, ko začutimo, da se sami težko spoprijemamo s stisko, je odgovoren korak pri skrbi zase.

Strokovna pomoč je del skrbi zase

Pogovor z bližnjim je lahko zelo pomemben, vendar včasih potrebujemo tudi strokovno podporo. Poiskati strokovno pomoč ne pomeni, da je z nami nekaj narobe. Pomeni, da smo prepoznali težavo in naredili korak k temu, da bi jo bolje razumeli ter poiskali načine, kako se z njo učinkoviteje spoprijeti.

Pomembno je tudi, da človeka, ki pomoč potrebuje, pri tem ne pustimo samega. Včasih je prav prvi korak najtežji. Zato lahko nekomu veliko pomeni že to, da mu pomagamo poiskati ustrezno pomoč ali ga podpremo pri vzpostavitvi prvega stika s strokovnjakom.

Ne pozabimo nase

Ko pomagamo človeku v stiski, je pomembno, da znamo postaviti tudi svoje meje. Biti ob nekom ne pomeni, da moramo njegovo stisko prevzeti nase ali da smo sami odgovorni za njegovo počutje.

Pomagamo lahko s poslušanjem, podporo in usmerjanjem do ustrezne pomoči, hkrati pa je pomembno, da ne pozabimo nase. To še posebej velja za družinske člane, prijatelje, sodelavce in vse, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo z ljudmi v stiski.

Tudi pomagati drugim je lahko čustveno zahtevno. Zato je pomembno prepoznati lastne meje, si vzeti čas za počitek in poiskati podporo, kadar jo potrebujemo. Skrb zase ni sebičnost. Je pomemben del tega, da lahko dolgoročno ostajamo opora tudi drugim.

Duševno zdravje je del zdravja. O njem se lahko pogovarjamo in pomembno je, da o njem govorimo. Predvsem pa pri skrbi za duševno zdravje nihče ne bi smel imeti občutka, da mora skozi vse izzive sam.

Kadar začutiš, da stiska presega tvoje lastne vire moči in se z njo težko spoprijemaš sam/a, je povsem v redu poiskati pomoč. Obrneš se lahko na Center za duševno zdravje odraslih Kočevje, kjer ti bomo prisluhnili ter ti nudili ustrezno strokovno pomoč in podporo.

Tim CDZO

Center za duševno zdravje odraslih Kočevje
Zdravstveni center Kočevje
Roška cesta 20, 1330 Kočevje
Telefon: 040 591 511
E-naslov: dusevno.zdravje@zdkocevje.si