Ste že pozabili na te Golobove afere?

Vlada Roberta Goloba je ob prihodu na oblast ponujala novo ero v slovenski politiki. Sedaj, ko je na oblasti Svoboda, bo vse drugače. Pa ni bilo. Zvrstila se je afera za afero. Nekatere so dobile epilog, nekatere (še) ne. Prav vse pa so načele njihovo javno podobo in zbijale podporo med volivci.

Ključne afere smo obdelali že včeraj. Balkansko afero GEN-I, politične pritiske na policijo, afero “Litijska”, afero nakupa 13 tisoč računalnikov s strani nekdanje ministrice Emilije Stojmenove Duh, prav tako njeno afero “modre lučke”. Spomnili pa smo tudi na aferi nekdanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, njeni pregrešno dragi poti v New York in kako je na razpisu ministrstva dodelila 300 tisoč evrov nevladni organizaciji, ki jo vodi njena nekdanja poslovna partnerka in je v solasti ministričine mame.

Afer pa je bilo še veliko več. Te so se začele že med samo predvolilno kampanjo in se nato nadaljevale vse do današnjega dne. Tukaj je pet afer, ki so močno zaznamovale iztekajoči se mandat.

Afera “Belize”

Ena izmed bolj odmevnih afer Golobove vlade je bila povezana s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in njegovim podjetjem Brio, ki je leta 2015 nakazalo 31 tisoč evrov na transakcijski račun družbe, ki je bila registrirana v znani davčni oazi Belize. Družba, ki ji je Boštjančičevo podjetje nakazalo denar, je po podatkih mednarodnega konzorcija novinarjev poslovala na znani “off shore” lokaciji. V tistem času je podjetje Brio precej poslovalo z državo oz. ministrstvom za obrambo. Upravičeno se domneva, da je šlo za utajo davkov, čeprav minister zanika kakršnokoli sumljivo poslovanje. Pred časom je povedal, da je šlo za plačilo izobraževanja pilotov.

Finančni minister Klemen Boštjančič. Vir: Fotomontaža Demokracija

Afera “Kdo (vse) je plačal kampanjo Gibanja Svoboda?”

Vprašanje financiranja kampanje Gibanja Svoboda na prejšnjih volitvah je bilo ena izmed prvih afer Gibanja Svoboda. Kampanja je bila profesionalno izvedena in obsežna, kar je bilo povsem neobičajno za takrat še zunajparlamentarno stranko. Prav tako je bila zelo nenavadna obsežna medijska podpora, ki je je bila stranka deležna. Pričakovali bi, da bi mediji stopili predvsem za takratni KUL (koalicijo ustavnega loka), ne pa za t. i. “outsiderja” iz korporativnega sveta. Zgodilo pa se je ravno obratno. Financiranje takratne kampanje je predmet (ne)preiskave ene od parlamentarnih preiskovalnih komisij, ki pa je ohromljena, saj jo vodi kar poslanec Svobode. Odprlo se je tudi vprašanje financiranja njegovih medijskih zaveznikov. Razkrito je bilo namreč, da je GEN-I financiral podjetje nekdanje novinarke Vesne Vuković, ki je kasneje postala generalna sekretarka Gibanja Svoboda. Pa ne le GEN-I, novinarske podjeme je financiralo tudi podjetje Brio.

Predsednik vlade Robert Golob (Fotomontaža: Demokracija)

Afera “Totalna vojna”

Ena izmed zanimivih afer je bila tudi domnevna grožnja o “totalni vojni”, ki jo je po izpovedi takratnega pogajalca Fidesa Gregorja Zemljiča izrekel nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Po informacijah zdravnikov naj bi grožnje “požegnal” neposredno predsednik vlade Robert Golob. Kaj naj bi totalna vojna obsegala? Izčrpavanje in osamitev osrednjega zdravniškega sindikata Fidesa in celo objavo njihovih osebnih podatkov. Izjava je sprožila ogorčenje – ne le v zdravniških vrstah, temveč tudi širše. Kritiki so opozarjali, da takšna retorika ne sodi v demokratičen dialog, še posebej ne iz ust ministra. Afera ni doživela pravega epiloga. Golob je zanikal dajanje tovrstnih navodil in priznal, da naj bi pri enem izmed ministrovih pogovorov z zdravniki “prevladala čustva”. Spomnimo, Danijel Bešič Loredan je kasneje odstopil, bojda zaradi različnih pogledov na politiko. Zdravniška stavka traja še danes.

Vir: Požareport

Afera “Jušićevo imenovanje”

V preteklem mandatu je duhove burilo tudi imenovanje Senada Jušića na mesto generalnega direktorja policije. Jušić je nadomestil Boštjana Lindava, ki je odstopil po tem, ko sta skupaj z nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar razkrila Golobovo politično vplivanje na delovanje policije. Natančneje, glede na njune izpovedi, je skušal vplivati na kadrovske odločitve znotraj policije. Kmalu po objavi pisem sta oba odstopila, novi minister za notranje zadeve je postal Boštjan Poklukar, vlada pa je na mesto generalnega direktorja policije imenovala Senada Jušića. Kaj kmalu so se pojavili očitki, da za imenovanje na omenjeno mesto ni imel potrebnih kvalifikacij in da gre za politično imenovanje. Afera je dobila epilog z odločitvijo upravnega sodišča, ki je razsodilo, da je bil sklep, da Jušić izpolnjuje natečajne pogoje, nezakonit. Jušić je kasneje odstopil, obdržal pa se je Poklukar, ki je odstopil šele po umoru Aleša Šutarja v Novem mestu.

Bivši generalni direktor policije Senad Jušić in bivši notranji minister Boštjan Poklukar (Foto: Bobo)

Afera “S Falconom na Dunaj”

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je dvignila precej prahu, ko je na Dunaj odpotovala z vladnim letalom Falcon. Let je bil docela neupravičen, saj bi se na koncert dunajskih filharmonikov brez težav odpeljala z avtomobilom. Ujeta pa je bila tudi na laži, saj se je v javnosti izgovarjala, da je po koncertu potekalo 4 ure trajajoče bilateralno državniško srečanje. Javno dostopni podatki o zgodovini leta na Dunaj so pokazali, da srečanje ni moglo potekati 4 ure. Niti ni šlo za državniško srečanje, pač pa za preprosto povabilo takratnega predsednika avstrijskega parlamenta. Kritiki so pot označili kot nepotrebno razkošje in simbol odtujenosti oblasti od ljudi, še posebej v času, ko so državljani soočeni z draginjo in gospodarskimi pritiski.

Fotomontaža Demokracija (Vir: Shutterstock, STA)

Bodo volivci izstavili račun za Golobove afere?

Obljube o novi eri v slovenski politiki so se hitro izvodenele. Golobova vlada je danes znana kot vlada afer, že zaradi samega tempa afer, ki so si sledile ena za drugo. Volivci Svobode in ostalih strank koalicije so bili pretentani. Ne le zaradi afer, pač pa tudi zaradi popolne neuspešnosti pri upravljanju z državo. Danes živimo slabše kot v preteklosti zaradi daljših čakalnih vrst v zdravstvu, vsesplošne draginje in povišanja davčnih obremenitev.

So volivci na vse to že pozabili – ali pa bo politični račun šele izstavljen?

S. K.