Ste v torek zvečer na nebu opazili vrsto belih pik? Pojasnilo je prišlo iz vesolja

Marsikdo je v torek, 4. avgusta 2026, zvečer za nekaj trenutkov obstal in pogled usmeril proti nebu. Med zvezdami se je pomikala nenavadna vrsta belih pik, razporejenih ena za drugo. Svetle točke niso utripale, niso se razpršile in niso spominjale na običajno letalo. Premikale so se enakomerno ter pri nekaterih opazovalcih ustvarile vtis podolgovatega svetlečega telesa.

Pojav je bil dovolj nenavaden, da so se hitro pojavila vprašanja. Je šlo za meteorski roj, letala, vojaško dejavnost ali celo za neznan predmet?

Najverjetnejša razlaga je precej bolj zemeljska, čeprav je bila skupina objektov že visoko nad našimi glavami. Šlo je za satelite Starlink, ki jih je podjetje SpaceX izstrelilo le nekaj ur pred večernim opazovanjem.

Prav zaradi kratkega časa med izstrelitvijo in preletom so bili sateliti še tesno skupaj. Na nebu zato niso bili videti kot posamezni oddaljeni objekti, temveč kot urejena kolona svetlih pik.

Starlink sateliti

SpaceX je nekaj ur prej izstrelil 24 novih satelitov

Raketa Falcon 9 je v torek, 4. avgusta 2026, ob 17.05 po univerzalnem času poletela iz ameriškega oporišča Vandenberg v Kaliforniji. V Sloveniji je bila takrat ura 19.05. V nizko Zemljino orbito je ponesla 24 satelitov v okviru misije Starlink 17-53. Izstrelitev je bila uspešna, predstavljala pa je že 90. polet rakete Falcon 9 v letu 2026.

Skupina je bila namenjena v orbito z naklonom približno 97,6 stopinje. Gre za skoraj polarno orbito, zato se lahko navidezna smer njihovega gibanja po evropskem nebu razlikuje od smeri, ki smo je vajeni pri nekaterih drugih skupinah Starlink. Natančna pot je odvisna od orbite, časa in kraja opazovalca.

Približno dve uri in pol po izstrelitvi so bili sateliti še v zgodnjem delu svoje poti. Če je bil prelet nad Slovenijo ali bližnjim delom Srednje Evrope ob približno 21.30 geometrijsko ugoden, jih je lahko osvetlilo Sonce, čeprav je bila pri tleh že tema oziroma pozni večerni mrak.

Brez natančnega kraja opazovanja, smeri pogleda in posnetka posameznega pojava ni mogoče s popolno gotovostjo dokazati, da je šlo prav za skupino Starlink 17-53. Čas opazovanja, videz in strnjena razporeditev pa takšni razlagi zelo dobro ustrezajo.

Bele pike niso svetile same od sebe

Sateliti nimajo žarometov, s katerimi bi osvetljevali nebo. Vidimo jih zato, ker njihove površine odbijajo sončno svetlobo.

Na tleh se je v torek zvečer že stemnilo, nekaj sto kilometrov nad Zemljo pa je bila lahko skupina satelitov še vedno obsijana s Soncem. Svetloba se je odbila od njihovih površin proti opazovalcem, zato so bili za kratek čas vidni kot bele pike.

Podoben pojav je najlažje opazovati po sončnem zahodu ali pred sončnim vzhodom. Nebo mora biti dovolj temno, sateliti pa se še ne smejo znajti v Zemljini senci. Njihova vidljivost se zato lahko spremeni v nekaj sekundah. Bela pika lahko med preletom nenadoma oslabi ali povsem izgine, čeprav satelit nadaljuje svojo pot.

Strnjena vrsta nastane kmalu po izstrelitvi

Najbolj prepoznaven prizor nastane v prvih urah in dneh po izstrelitvi. Sateliti so takrat še razmeroma blizu drug drugemu in potujejo v podobni orbiti. Opazovalcu se zdi, da po nebu drsi svetleča ogrlica ali vlak.

Izraz Starlinkov vlak se je zato uveljavil po vsem svetu. Ne opisuje posebnega vesoljskega plovila, temveč skupino posameznih satelitov, ki jih zaradi njihove razporeditve vidimo enega za drugim.

Sčasoma se začnejo sateliti razmikati. S svojimi pogonskimi sistemi se premaknejo proti predvidenim delovnim položajem, zato urejena kolona postaja daljša in manj izrazita. Po določenem času jih s prostim očesom veliko težje povežemo v skupino.

Prav zato je bil torkov prizor toliko bolj zanimiv. Sveže izstreljene satelite je mogoče v tako tesni postavitvi videti le omejen čas.

Pojav lahko preseneti tudi izkušenega opazovalca

Zvezde na videz ostajajo na istem mestu, letala imajo utripajoče luči, meteorji pa čez nebo švignejo zelo hitro in običajno izginejo v trenutku. Sateliti Starlink se vedejo drugače.

Njihovo gibanje je enakomerno in skoraj neslišno. Posamezne točke ohranjajo približno enako razdaljo, celotna skupina pa za prečkanje vidnega dela neba potrebuje več minut. Ravno ta urejenost pogosto sproži največ začudenja.

Opazovalec, ki pojava še ni videl, lahko dobi vtis, da gleda en sam velik objekt z več lučmi. Ob jasnem nebu je namreč težko presoditi oddaljenost in velikost svetlih predmetov. V resnici vsak svetleči člen predstavlja ločen satelit.

Tokratna misija je v orbito odnesla 24 satelitov, namenjenih omrežju za zagotavljanje internetne povezljivosti. SpaceX je samo v letu 2026 izvedel več deset izstrelitev, povezanih s širitvijo sistema Starlink.

Se bo nenavadna kolona videla tudi naslednje večere?

Možnost obstaja, vendar to ne pomeni, da bo skupina vidna iz vsakega kraja in ob istem času. Na opazovanje vplivajo pot satelitov, oblačnost, svetlobno onesnaženje, višina Sonca pod obzorjem ter položaj opazovalca.

Napoved se lahko zaradi spreminjanja začetne orbite sveže izstreljenih satelitov tudi nekoliko premakne. Spletni sledilniki so uporabni, vendar je treba pri novih skupinah njihove čase razumeti kot oceno, zlasti dokler niso na voljo dovolj sveži orbitalni podatki.

Najboljši pogoji so na območju z odprtim pogledom proti obzorju in čim manj cestne ali ulične razsvetljave. Oči potrebujejo nekaj minut, da se privadijo temi. Pogledovanje v močno osvetljen telefonski zaslon tik pred preletom zato ni najboljša priprava.

Daljnogled praviloma ni potreben. Starlinkov vlak je ob ugodnem odboju sončne svetlobe mogoče opaziti s prostim očesom. Pomembneje je vedeti, v katero smer pogledati in ob kateri uri se bo skupina pojavila.

Nebo je za nekaj minut pokazalo svojo sodobno podobo

Prizor belih pik je trajal le kratek čas, vendar je razkril, kako močno se spreminja pogled na nočno nebo. Med zvezdami, planeti in občasnimi meteorji je vse več človeških naprav, ki krožijo okoli Zemlje.

Za naključnega opazovalca je lahko takšen prelet zanimiv in skoraj filmski. Za astronome pa hitro povečevanje števila satelitov odpira vprašanja o svetlobnem onesnaženju ter vplivu na opazovanje vesolja. Raziskave opozarjajo, da so lahko velike satelitske konstelacije posebej opazne na zemljepisnih širinah, kamor sodi tudi velik del Evrope.

Torkove bele pike torej skoraj zagotovo niso bile zvezde, saj so se premikale skupaj. Prav tako niso bile meteorji, ker niso švignile čez nebo in takoj ugasnile. Vse značilnosti se ujemajo s preletom strnjene skupine satelitov, izstreljenih istega večera.

Marsikdo je pogledal navzgor povsem po naključju. Kdor je ujel pravi trenutek, pa je videl nekaj, kar bo čez nekaj dni verjetno precej manj izrazito. Sateliti se bodo razmaknili, njihova svetleča kolona pa se bo postopoma raztopila v vedno bolj polnem nočnem nebu.

Kako deluje satelitski internet Starlink?

Ste zvečer na nebu opazili čudne spirale? Strokovnjaki so pojasnili

Nostradamus 2025 – napovedi v novem letu

Objava Ste v torek zvečer na nebu opazili vrsto belih pik? Pojasnilo je prišlo iz vesolja se je pojavila na Vse za moj dan.