Smrtonosni hantavirus znova straši: kako nevaren je v resnici in ali nas mora skrbeti?

Po svetu se znova pojavljajo opozorila glede hantavirusa – redke, a potencialno zelo nevarne virusne okužbe, ki jo prenašajo glodavci. Vsaka nova novica o okužbi hitro sproži val strahu, saj gre za bolezen, ki lahko v hudih primerih povzroči resne težave s pljuči ali ledvicami. Kako nevaren je hantavirus v resnici?

Toda koliko nevarnosti dejansko grozi Sloveniji? Hantavirus ni nov virus. Znan je že desetletja, strokovnjaki pa poudarjajo, da se ljudje najpogosteje okužijo ob stiku z izločki okuženih miši ali voluharic. Virus se lahko prenaša tudi z vdihavanjem delcev prahu v zaprtih prostorih, kjer so bili glodavci.

Največja nevarnost naj bi pretila pri čiščenju kleti, podstrešij, vikendov, lop in zapuščenih prostorov, kjer se lahko naberejo posušeni izločki glodavcev. Prvi simptomi pogosto spominjajo na gripo:

• visoka vročina,
• glavobol,
• bolečine v mišicah,
• utrujenost,
• slabost.

Prav zato marsikdo sprva sploh ne pomisli na hantavirus. Pri hujših oblikah pa lahko pride do resnih zapletov z dihanjem ali delovanjem ledvic. V Sloveniji so okužbe sicer redke, a niso neznane. Občasno jih zabeležijo predvsem na podeželju ali pri ljudeh, ki veliko časa preživijo v naravi, gozdovih ali pri čiščenju starih objektov.

Strokovnjaki poudarjajo, da za splošno prebivalstvo ni razloga za paniko. Hantavirus se namreč ne širi tako kot gripa ali koronavirus – med ljudmi se praviloma ne prenaša kapljično. Najpomembnejša zaščita ostajata previdnost in higiena. Priporočajo:

• uporabo rokavic in maske pri čiščenju zaprtih prostorov,
• prezračevanje prostorov pred čiščenjem,
• izogibanje pometanju suhega mišjega iztrebka,
• razkuževanje površin.

Čeprav gre za redek virus, prav njegova skrivnostnost in možnost hudega poteka bolezni vedno znova vzbudita pozornost javnosti. Hantavirus ostaja opomnik, da lahko nevarnosti včasih prihajajo tudi iz najbolj vsakdanjih kotičkov – celo iz stare kleti ali vrtne lope.

P.N.