Sindikati proti nižjim davkom: ko “borci za malega človeka” branijo višje cene hrane

Ustavno sodišče je odprlo pot referendumu o interventnem zakonu, ki znižuje DDV na osnovna živila, uvaja socialno kapico in razbremenjuje delo. Sindikati so proti – tudi z argumenti, ki jih težko uskladiti z interesi delavcev. Mnogi pa se ob tem sprašujejo: kako je mogoče biti proti zakonu, ki prinaša nižje davke in boljše pogoje za gospodarstvo?

Ko se isti sindikalni voditelji postavijo proti ukrepu, pri katerem bi ljudem v denarnici ostalo več, , postane jasno, da gre manj za interese članstva in več za politično pozicioniranje. Delavec, ki plačuje članarino, bi moral vprašati, zakaj tisti, ki naj bi ga zastopali, branijo višje cene hrane in višje davčne obremenitve?

Na enem od osrednjih medijev sta se soočila predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Razprava je potekala dan po odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma. Sindikati so s tem dobili zeleno luč za zbiranje vsaj 40.000 podpisov, ki se bo začelo 1. septembra.

Štrukelj je zakon označil za ukrep, ki koristi bogatim. Zatrjeval je, da znižanje DDV na živila ne bo znižalo cen – skliceval se je na izkušnje s Hrvaške in izjave nekdanjega ministra za finance –, da gre za demagoške argumente in da zakon ne bo dvignil nobenih neto plač niti prinesel razvoja. Trdil je tudi, da napada solidarnost v pokojninskem in zdravstvenem sistemu. Ko je Trobiš, ki živi tik ob italijanski meji, opozoril, da se pred italijanskimi trgovinami kopičijo predvsem Slovenci zaradi nižjih cen (ker ima Italija že znižani DDV na osnovna živila), je Štrukelj odgovoril: “Ja, in Italijani, ki hodijo na to stran.” Trobiš je vztrajal, da v slovenskih trgovinah italijanskih registrskih tablic ne vidi.

Trobiš je nasprotno poudaril, da v zakonu ne vidi škodljivih elementov in da se čudi, zakaj sindikati nasprotujejo prav znižanju DDV, torej ukrepu, pri katerem nekdo plačuje manj. Opozoril je tudi na propagandni način zbiranja podpisov, pri katerem so ljudem govorili, da gre za “zakon za bogate”, čeprav zbiratelji sami niso poznali vsebine. “Če bi ukrep predlagala leva vlada, bi ga Štrukelj navdušeno podprl, da gre za malega človeka. Ker ga niso predlagali njegovi politični somišljeniki, je pa zdaj vse slabo,” je ob tem zapisala poslanka SDS Jana Geržinič.

Štrukelj je na 24UR trdil, da znižanega DDV na hrano ne rabimo tudi zato, ker Italijani baje hodijo kupovat v Slovenijo.

Gospod iz gospodarstva mu pove, da čez mejo v trgovinah vidi večinoma slovenske registrske tablice. In da v Italiji velja znižan DDV.

‼️‼️ Če bi ukrep… pic.twitter.com/3sGriTyX4i

— Jana Gržinič (@JanaGrzinic) August 5, 2026

Podobno nejevero izraža tudi širša javnost. Ivan Simić je na družbenem omrežju X zapisal: “Na referendumu bom glasoval ZA interventni zakon, ker ne razumem, kako je lahko nekdo proti zakonu, ki prinaša nižje davke za državljane in boljše pogoje za gospodarstvo.” Njegova izjava odraža preprosto logiko, ki jo sindikalni voditelji pogosto (očitno namerno) spregledajo: nižji davki in boljši pogoji za podjetja neposredno koristijo tistim, ki od plače do plače težko shajajo.

Zakon med drugim prinaša 5-odstotni DDV na osnovna živila (kruh, mleko, meso, sadje, zelenjava …), začasno nižjo stopnjo na energente, socialno kapico pri 7.500 evrih, ugodnejšo obravnavo normirancev in razbremenitev upokojencev. Fiskalni svet ocenjuje letni učinek na okoli 900 milijonov evrov. Sindikati to imenujejo “razkroj socialne države”, čeprav je logično da gre za ukrepe za razbremenitev, ki bi lahko povečala kupno moč in konkurenčnost.

Pretekle izjave, ki razkrivajo vzorec
Ta drža ni nova. Že maja 2021 je takratna predsednica ZSSS Lidija Jerkič ob davčni spremembi, ki bi povečala neto prejemke, iskreno priznala: “Na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam.”

A ona še neumnosti trosi naokoli? https://t.co/GF1SdIa2J3 pic.twitter.com/2ORGnMbrOX

— MihaSLO (@slo_miha) April 23, 2026

Ironija je očitna. Organizacije, ki obstajajo zato, da se borijo za višje realne dohodke in boljšo kupno moč delavcev, se dosledno postavljajo proti ukrepom, ki neposredno povečujejo denar v žepih njihovih članov. Argument, da znižanje DDV ne bo prineslo nižjih cen, je mogoče preveriti – v Italiji, kjer je stopnja že nižja, Slovenci množično nakupujejo. Trditev, da zakon ne bo dvignil neto plač, pa je v nasprotju z osnovno logiko nižjih obremenitev dela.

A.H.