Sejem v Komendi znova privabil množice obiskovalcev

Zadnji vikend v marcu so številne poti vodile na Gorenjsko – tako v dolino pod Poncami kot tudi v Komendo. Medtem ko so navdušeni ljubitelji smučarskih skokov hiteli v Planico, so ne le kmetje, temveč tudi številni drugi obiskovalci odhajali na sejem v Komendo. Sejem si bomo mnogi zapomnili po številnih novostih, pa tudi po novi prometni ureditvi, ki bo, upajmo, do jeseni dokončno urejena in bo že tako bogatemu dogajanju dodala nov pečat.

Kot zanimivost smo si lahko ogledali različne pasme konj – od najbolj znanih lipicancev do slovenskih avtohtonih pasem, kot sta posavec in slovenski hladnokrvni konj, pa tudi haflingerje ter šetlandske ponije, ki bi jih skoraj lahko imeli kar v dnevni sobi. Ker sam ogled konj ni dovolj za pravo spoznavanje pasem, so večkrat dnevno pripravili tudi predstavitve v klubski maneži, kjer smo izvedeli veliko zanimivega. Pot nas je nato vodila med stojnicami, kjer smo si lahko ogledali vse, kar sejem ponuja.

Zavod za gozdove je ponovno predstavil varno delo z motorno žago – in če se nismo naučili nič novega, smo lahko vsaj osvežili znanje. Na predavanjih smo v soboto prisluhnili temam o psihologiji konja, povezanosti med človekom in konjem ter pozitivnih vplivih konj na naše počutje in zdravje. Predstavili so tudi novosti za konjerejce v digitalni dobi, med drugim projekt Noo DigŽiv. Med sprehodom od stojnice do stojnice smo spoznavali novosti, nove ljudi in pridobivali znanje. Poleg novih avtomobilskih znamk so bile prisotne tudi že dobro uveljavljene. Na ogled je bil tudi vse bolj priljubljen sup, nadgrajen v zanimivo potovalno sredstvo za dopust. Našli smo tudi rolerje vseh velikosti z ustrezno zaščitno opremo, si ogledali delo kovača, čeprav podkve za srečo nisem dobil, ter se ustavili pri ponudniku obutve Alpina za vse priložnosti – od pohodništva do teka.

Za energijo so poskrbele baterije Tab, za vinske navdušence pa ponudba sodov. Ker pogosto posegamo po premalo zdravi prehrani, smo na stojnici ribogojnice Vodomec našli pestro ponudbo ribjih izdelkov. Po okrepčilu z gibanico na stojnici Roto, smo nadaljevali ogled med traktorji vseh velikosti, štirikolesniki, gradbenimi stroji ter napravami za obdelavo lesa in drugih materialov. Svoj prostor so imeli tudi ogrevalni sistemi – od peči na pelete in sekance do klasičnih peči na drva, med katerimi izstopa toplina krušne peči. Za gospodinjstva so bili na voljo mali aparati, sesalci in drugi pripomočki, ki jih je bilo mogoče tudi preizkusiti. Posebno zanimiva je bila tudi »ulica skušnjav«, kjer so ponujali raznovrstne mesnine, sire, med, suho sadje in druge dobrote – pravi raj za vse ljubitelje domače hrane.

Sejem pa ni bil le priložnost za nakup, temveč tudi za izobraževanje. Med drugim je Kmečki glas predstavil svoje knjižne izdaje, namenjene tako kmetom kot vrtičkarjem. Na koncu lahko rečemo, da se na sejmu v Komendi najde skoraj vse – od najmanjšega traktorja do največjih strojev, od sadik do rastlinjakov in celo velikonočnih okraskov. In tudi če nismo nič kupili, smo se lahko osvežili s sladoledom, kürtošem ali jagodami ter preživeli prijeten dan.

Avtor: DJD; Foto: DJD