Resnice in laži o interventnem zakonu: Komu v resnici koristi?

V javnosti se je okoli predloga Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) razvnela prava ideološka bitka. Interventni zakon prinaša konkretne razbremenitve gospodarstva, prebivalcev in najranljivejših skupin po letih stalnega povečevanja obremenitev, ki ga je servirala Golobova vlada.

Namesto, da bi po letih uničevanje vseh slojev prebivalstva danes odhajajoča koalicija podprla zakon, ki bi ljudi razbremenil, vztraja pri zavajanju in pretiravanju s trditvami, da gre za “zakon za bogate” in da bo povzročil milijardno luknjo v proračunu. Zakon v resnici vsebuje več univerzalnih ukrepov, ki koristijo širokemu krogu prebivalcev, ne le enemu odstotku najbolje plačanih. Dejstva, številke in izkušnje namreč ne lažejo.

Znižanje DDV na pet odstotkov za 15 osnovnih živil in začasno znižanje na 9,5 odstotka za energente neposredno znižuje stroške življenja vsem gospodinjstvom. Najbolj od tega imajo korist ravno nižji in srednji razredi, ki večji del svojih dohodkov namenjajo hrani in energiji. To preprečuje odliv kupne moči v sosednje države (Italija, Avstrija, Hrvaška imajo nižje stopnje). Kot smo že poročali v preteklosti, so ob nedeljah italijanske trgovine polne Slovence – znižanje bo vrnilo potrošnjo domov.

Foto: BOBO

Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence predstavlja olajšavo za vse upokojence, ne le za premožne. Možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela po štiridesetih letih delovne dobe pa hkrati pomaga starejšim in rešuje kronično pomanjkanje delovne sile. Upokojenci dobijo višji dohodek, podjetja pa izkušene kadre – korist za vse.

Regresni zahtevki in poenostavljeno obdavčenje za normirance
Posebno pomembne so olajšave za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo 99 odstotkov vseh podjetij in zaposlujejo večino ljudi. Med njimi izstopa omejitev regresnih zahtevkov za nesreče pri delu, za katerega se Obrtno-podjetniška zbornica bori že desetletje, ter izboljšave za normirance, mikro s.p. in študentske s.p. Nižja obdavčitev najemnin, ki za mlade družine pade celo na pet odstotkov, pa spodbuja ponudbo stanovanj in lajša dostop do njih. Kot je to strnil poslanec SDS Žan Mahnič, ta zakon ne jemlje nikomur, ampak pomaga ljudem – mladim, kmetom, upokojencem in delavcem.

.@ZanMahnic: 👉 Ta zakon o interventnih ukrepih je potreben.
✅ Ne jemlje nikomur, ampak pomaga ljudem. Mladim, kmetom, upokojencem in delavcem 🧒👩‍🌾👵🧑‍🏭 pic.twitter.com/429dUrtlJ1

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 8, 2026

Največ polemik povzroča socialna oziroma razvojna kapica na prispevke pri približno 7.500 evrih bruto. Zajema le okoli en odstotek zaposlenih, torej približno 10 tisoč ljudi, in je v Evropi povsem običajno orodje. Slovenija je namreč ena redkih držav Evropske unije, ki take kapice nima. Imajo jo skoraj vse sosednje države in več kot polovica evropskih držav. Evropska poslanka Romana Tomc je jasno poudarila, da v državah s kapico obstaja močan socialni dialog in solidarnost ni porušena. Kapica je naložba v prihodnost, saj zadržuje in privablja talente, spodbuja višje plače ter nastanek novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Brez nje Slovenija nadaljuje odliv visoko usposobljenih kadrov v tujino. Solidarnost brez meje vodi v stagnacijo, saj oseba, ki že močno prispeva v sistem, ne more biti neomejeno obremenjena.

1. Velika večina držav Evropske unije ima navzgor omejene socialne prispevke. Slovenija spada med zelo redke izjeme, kjer takšne omejitve nimamo. Kljub temu pokojninski sistem ni vzdržen, pokojnine pa so nizke.
2. V vseh državah, kjer imajo socialno kapico, imajo dobro razvit…

— RomanaTomc (@RomanaTomc) May 8, 2026

Avstrija kot odličen primer
Odličen primer, kako takšni ukrepi delujejo v praksi, je sosednja Avstrija. Tam že dlje časa velja znižan DDV na osnovna živila na približno pet odstotkov, imajo socialno kapico pri okoli 6.930 evrih bruto, hkrati pa ohranjajo enega najmočnejših pokojninskih sistemov v Evropi z minimalno pokojnino okoli 1.700 evrov. Rezultat je višja konkurenčnost gospodarstva, manjši odliv talentov, stabilnejše javne finance in višji življenjski standard. Avstrija privlači tuje investicije in talente, medtem ko Slovenija tvega nadaljnje zaostajanje. Z interventnim zakonom bi Slovenija le delno dohitela sosedo, ki dokazuje, da pametne razbremenitve ne uničujejo solidarnosti, temveč jo krepijo prek močnejšega gospodarstva.

Tretja velika kritika govori o milijardni luknji v proračunu. Vendar so te ocene pretirane in ne upoštevajo dinamičnih učinkov ukrepov. Marko Lotrič iz stranke Fokus je v oddaji Odmevi odločno demantiral kritike in izjavil, da bo država letos za višjo konkurenčnost Slovenije namenila 300 milijonov evrov ter da do omenjene luknje ne bo prišlo. Velik del ukrepov je začasnih, razbremenitve pa bodo spodbudile gospodarsko rast, večjo zaposlenost, višje plače in zadrževanje talentov, kar bo dolgoročno prineslo več davčnih prihodkov.

Predsednik stranke #FOKUS @LotricMarko je v sinočnji oddaji @TVOdmevi na @RTV_Slovenija – 1 v imenu strank @NovaSlovenija, @strankaSLS in #FOKUS poudaril, da Slovenija v času ohlajanja gospodarstva potrebuje hitre in konkretne razvojne ukrepe za povečanje konkurenčnosti ter…

— FOKUS Marka Lotriča (@Fokus_stranka) May 8, 2026

Trditve o “milijardni luknji” je demantiral tudi davčni strokovnjak Ivan Simič, ki je v enem od podkastov na Info360 med drugim dejal: “Sem prebral interventni zakon, spremembe so dobre, luknja sigurno ne bo znašala eno milijardo, ker to je pač izmišljeno. Normalno se naredijo kalkulacije. Ko nekdo reče zakaj nimajo izračunov, tudi ta vlada, tudi ta minister za finance, kolikor sem videl takrat, nista imela izračunov, pri tistem, ko je hotel na 1,45% obdavčiti nepremičnine”.

“Ta zakon je dober. Edino pripombo, ki jo imam, imam glede samostojnih podjetnikov (SP). Jaz bi SP-je močno sprostil. Dovolil bi jim 60-odstotne normirane stroške brez vseh tistih listkov in birokracije, skozi katero morajo zdaj razmišljati, kje je meja dovoljenega,” je še dodal. Trenutne izjemno visoke obremenitve dela, med najvišjimi v Evropski uniji, že zdaj dušijo gospodarstvo. Ignoriranje strukturnih problemov, kot so odliv kadrov, nizka rast in demografski izzivi, je dolgoročno veliko dražje kot ciljane razbremenitve.

Poleg glavnih kritik se pojavljajo še dodatna zavajanja
Trditve, da zakon nastaja brez socialnega dialoga, ne držijo, saj vključuje rešitve, za katere se obrtniki in podjetniki borijo že vrsto let, močno pa ga podpirajo tudi Gospodarska zbornica in Obrtno-podjetniška zbornica. Trditev, da bo škodoval razvoju, je narobe – gre za prvi korak k večji konkurenčnosti v času ohlajanja gospodarstva. Prav tako ne drži, da bodo zaradi kapice pokojnine nižje, saj manjkajoča sredstva prihajajo iz proračuna.

Interventni zakon ni popoln in bo zagotovo potreboval dopolnitve, a predstavlja pomemben pragmatičen premik po letih naraščajočih obremenitev in stagnacije. Ni zakon za bogate, temveč paket razbremenitev, ki neposredno pomaga prebivalcem in posredno krepi celotno gospodarstvo. Primerjava z Avstrijo jasno kaže, da takšni ukrepi delujejo in krepijo socialno državo, namesto da bi jo rušili.

T.B.