Razpoke v Putinovem režimu 

Marca je 42-letni ruski odvetnik Ilya Remeslo iz Sankt Peterburga na Telegramu objavil manifest, ki se je v nekaj urah neverjetno razširil v Rusiji. V zapisu z naslovom “Pet razlogov, zakaj sem prenehal podpirati Vladimirja Putina” je med več kot 90.000 sledilci zapisal, da je ruski predsednik državo zapeljal v slepo ulico, v vojno, in ki je zahtevala do dva milijona žrtev, uničila gospodarstvo in zatrla politično konkurenco.

Še bolj ostro je opozoril na to, kar je označil kot zadnjo točko preloma: sistematično omejevanje interneta in napovedi o prepovedi Telegrama. Gre za razgradnjo zadnjih kanalov, prek katerih lahko Rusi sploh še komunicirajo zunaj državnega nadzora, pravi in dodaja, da Vladimir Putin ni več “legitimen predsednik”, temveč bi moral “odstopiti in biti priveden pred sodišče kot vojni zločinec in tat”.

Dva dni kasneje po tem je bil Ilya Remeslo hospitaliziran na psihiatričnem oddelku. Okoliščine niso povsem jasne, a provladni mediji trdijo, da ni šlo za prostovoljni sprejem. Znani televizijski voditelj Vladimir Solovjov ga je v oddaji brez omembe imena označil za “odvetnika, ki je izgubil razum”.

Čeprav so podobne kritike vojne v Rusiji že dolgo prisotne, tako v neodvisnih medijih v izgnanstvu kot med nekaterimi provojno usmerjenimi nacionalisti, Remeslov nastop izstopa po nečem ključnem: krivde ni pripisal generalom ali birokratom, temveč neposredno Vladimirju Putinu.

Vladimir Putin (foto: epa)

Kritika, ki je prestopila mejo

Remeslo ni nepomembna figura. Sam se je v preteklosti predstavljal kot eden od pravnih akterjev, ki so prispevali k pregonu opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki je kasneje umrl v zaporu. Njegov preobrat zato simbolno kaže, kako se celo posamezniki, vpeti v represivni sistem, obračajo proti njemu.

V času objave je ruska ofenziva v Ukrajini že mesece obstala, izgube pa naraščajo brez vidnih rezultatov. Hkrati se je okrepilo najobsežnejše omejevanje interneta v ruski zgodovini: izpadi mobilnih omrežij v velikih mestih, omejevanje Telegrama in WhatsAppa ter zakonodaja, ki varnostnim službam omogoča odklop uporabnikov brez sodnega nadzora.

Ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni (Foto: epa)

Internet kot bojišče nadzora

Posebno pomembno vlogo v tej dinamiki ima Telegram, ki je z okoli 100 milijoni uporabnikov postal osrednje komunikacijsko orodje v državi. Na njem delujejo tako prokremeljski kanali kot tudi kritiki vojne, prav tako pa ga uporabljajo vojaki na fronti. Zdaj pa se zdi, da država prav to infrastrukturo sistematično razgrajuje. Omejitve in napovedana prepoved Telegrama spremlja razvoj nove državne platforme MAX, zasnovane kot “super-aplikacija”, ki naj bi združevala komunikacijo, plačila in državne storitve. A projekt je naletel na odpor, saj ga celo lojalisti vidijo kot orodje nadzora.

Hkrati so se razširile tudi popolne internetne blokade v posameznih regijah, v nekaterih primerih z utemeljitvijo, da je treba preprečiti uporabo omrežij za navigacijo ukrajinskih dronov. Ukrepi pa niso ostali omejeni na obrobje države – segli so tudi v Moskvo in Sankt Peterburg. Posledice so neposredne in široke: podjetja ne morejo izvajati digitalnih plačil, taksi storitve ne delujejo, delavci ne morejo opravljati dela. V Moskvi so celo javna plačljiva stranišča prenehala delovati, ker njihovi plačilni sistemi niso bili vključeni na seznam dovoljenih storitev.

Ko represija zadene lastno bazo

Ukrepi pa ne prizadenejo le “opozicije”, temveč tudi del režimske baze. Nezadovoljstvo se zato širi tudi med skupinami, ki so bile doslej politično pasivne ali lojalne. Protesti proti omejitvam so bili v več regijah zatrti. Sočasno so v Sibiriji izbruhnili protesti kmetov zaradi množičnega zakola živine ob izbruhih bolezni. Oblasti so ukrepale z izrednimi razmerami, vendar so se pojavili posnetki spopadov med kmeti in policijo ter poročila o minimalnih odškodninah. V enem primeru je nekdanji vojak, ki je z vojaškimi sredstvi kupil živino, ostal brez vsega, potem ko mu je država odredila zaseg.

Razpoke v propagandnem sistemu

Kremelj je dolgo gradil močan propagandni aparat, ki je združeval državne medije, lojalne vplivneže in spletne kanale. Toda tudi ta sistem se zdaj sooča z notranjimi napetostmi. Nekateri vojni veterani in prokremeljski aktivisti so poskušali podpreti protestnike, a so bili hitro aretirani. Tudi televizijski voditelji, kot je Solovjov, se soočajo z omejitvami, nekateri njihovi kritični komentarji naj bi bili izrezani iz oddaj. Prostor javnega govora se tako krči.

Sara Kovač