Globalna kriza je že pljusknila na slovenske kmetije

Svet se približuje krizi vseh kriz in Slovenija s svetom. Prihajajoča kriza se že občuti v kmetijstvu – kmetje opozarjajo, da so se goriva že podražila do te mere, da kmetovanje kmalu več ne bo mogoče izvajati brez izgube. Če ga bo sploh mogoče izvajati, soočajo se namreč tudi s pomanjkanjem gnojil. Slovenija je v teh razmerah brez resnično operativne vlade. Vodilna stranka si predvsem prizadeva, da bi se obdržala na oblasti, njene rešitve na področju kmetijske politike pa so v zadnjih štirih letih še poglobile težave kmetij.

Podražitve goriv so povezane z razmerami na Bližnjem vzhodu in negotovostjo glede dobave nafte skozi Hormuško ožino. Čeprav Evropska unija ne uvaža vse nafte neposredno po tej poti, je trg nafte globalen, zato se vsaka grožnja motnjam hitro odrazi na svetovnih borzah. Ko je ogrožen del svetovne oskrbe z nafto, cene goriv narastejo povsod, tudi v Sloveniji.

In res, tako je pred dnevi povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice dr. Jože Podgoršek: “Moramo poudariti, da se je ravno kmečka nafta, torej kurilno olje, najbolj podražila – za 44 odstotkov od konca januarja. Recimo bencin samo za devet do 11 odstotkov, klasični dizel pa za 30 odstotkov. Skok tega stroška je torej pri kmetih največji, ravno tako pri gnojilih”.

Kot je povedal za 24ur, pa prihaja do podražitev tudi pri mineralnih gnojilih. Po oceni KGZS se je cena dušikovih gnojil zvišala za 43 odstotkov, kalijevih za 25 odstotkov in ostalih gnojil med 15 in 20 odstotkov. Hkrati pa se znižujejo tudi cene pridelkov. Kot pravi, so cene v prašičereji na najnižji točki v zadnjih 8 letih, mlečni sektor je znižal ceno za 25 do 28 odstotkov. Podobno zgodbo spremljajo pri krompirju.

Dvig cen naftnih derivatov se bo torej kmalu odrazil v celotnem gospodarstvu. Cen ne bodo dvignili zgolj kmetje, pač pa tudi avtoprevozniki in tisti, ki koristijo njihove storitve. Pričakovati je torej vnovično povečanje inflacije, ki smo jo spremljali v zadnjih štirih letih.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek (Foto: Bobo)

Lahko pride celo do točke, da se bo kmetijstvo zlomilo in s tem tudi oskrba s hrano. Kaj se zgodi, ko kmetje več ne zmorejo proizvajati hrane pri ceni, ki jo lahko udobno prenese slovenski potrošnik? Bodo trgovci še v večji meri skušali uvažati tujo hrano? To bi bil še dodaten udarec za kmetijstvo.

Slovenija tudi v letu 2025 ostaja le delno samooskrbna s hrano, saj domača pridelava ne pokrije celotnih potreb prebivalstva. Višjo stopnjo samooskrbe dosega predvsem pri mleku ter govejem in perutninskem mesu, medtem ko je stanje bistveno slabše pri rastlinskih pridelkih, zlasti pri zelenjavi, sadju in krompirju, kjer je odvisnost od uvoza še vedno visoka. To pomeni, da je država v ključnem delu prehranske oskrbe še naprej močno vezana na tuje trge in cenovna gibanja na mednarodnem trgu hrane.

Za ohranitev konkurenčnosti in odpornosti slovenskega gospodarstva je nujno potrebna davčna in regulatorna razbremenitev, saj podjetja in kmetje ne zmorejo več prenašati šokov zviševanja cen energentov. Visoki davčni in administrativni stroški namreč dodatno povečujejo končno ceno proizvodnje, kar zmanjšuje sposobnost odzivanja na nenadne podražitve energije. V gospodarstvu se to jasno kaže pri energetsko intenzivnih podjetjih, kjer že majhen skok cen elektrike ali goriva neposredno zmanjša marže in lahko vodi v zmanjšanje proizvodnje ali izgubo delovnih mest. Podobno v kmetijstvu rast stroškov goriva in gnojil hitro poruši ekonomsko računico pridelave, saj kmetje ne morejo sproti prenesti vseh višjih vhodnih stroškov v odkupne cene, kar ogroža obstoj manjših kmetij in dolgoročno prehransko varnost države.

Davčne razbremenitve pa bi se morale začeti na področju cen energentov. Vlada bi morala permanentno znižati davčne obremenitve v vseh oblikah, zaradi katerih potrošniki drastično preplačujejo goriva.

Sara Kovač