Poznate odgovor na vprašanje, koliko satelitov je v orbiti?

Veliko in še več jih bo po zaslugi sistemov dostopa v internet. Muskov Starlink je edini delujoči, a v razvoju je še nekaj sistemov. Ker vsi temeljijo na številnih satelitih v nizki orbiti, se bomo kmalu z nostalgijo spominjali časov, ko je nad našimi glavami letelo le slabih 16 tisoč!

Vidim avion in podzavestno primem telefon v roke ter zaženem Flightradar. Pred Visom sem v daljavi zagledal zanimivo jadrnico s štirimi jambori in skočil na spletno stran MarineTraffic, da bi preveril, za katero ladjo gre. Ko sem potem pobrskal za dodatnimi podatki in videl, koliko računajo za tedensko križarjenje, mi kar naenkrat ni bila več zanimiva. Ampak to ne izniči zanimivosti obeh storitev, na kateri smo se že navadili. Še posebej prve. Ko so prileteli in odleteli Lakersi, smo sledili letalu oziroma se kasneje po vsem svetu spraševali, kako to, da iz Litve proti Moskvi leti ameriško vojaško transportno letalo C-17. Vsaj kar se tiče letal in plovil te vse težje skrijejo. Razen v primerih, ko izklopijo transponderje. V zraku manj verjetno, a zato toliko bolj na morju.

Sateliti niso tako preprosto opazni. Razen morebiti, če ponoči ne morete spati in zrete v zvezdno nebo. Je bil utrinek ali kovinska škatla, ki smo jo sami naredili? Delni odgovor najdete na spletni strani za sledenje satelitom Azmth. Takoj te zmrazi. Namesto da bi užival v površini planeta, to v začetnem prikazu prekrivajo majhne bele pikice. Vsaka predstavlja satelit. Na pikico klikneš, da vidiš orbito. Hkrati se na desni strani odpre okno s podrobnimi podatki, medtem ko satelit leti naprej po svoji krožnici. Marsikaj lahko izveš o njem, če te zanima, med drugim tudi, kdaj je bil lansiran in čemu je pravzaprav namenjen.

In tu se začne prava zanimivost Azmtha. Storitev trenutno prikazuje več kot 15 tisoč aktivnih satelitov (število je izpisano v zgornjem levem kotu), pri čemer se podatki o njihovih orbitah osvežujejo vsaki dve uri. Položaji niso vnaprej narisani na zemljevid, temveč jih brskalnik izračunava sproti z matematičnima modeloma SGP4 in SDP4. Podatki prihajajo iz CelesTraka, ki velja za enega od standardnih virov orbitalnih podatkov.

Ko se zavemo, da vsaka bela pika pomeni konkreten objekt, postane pogled na Zemljo precej drugačen. Še posebej zato, ker niso vsi objekti Starlinkovi sateliti. Med njimi so Mednarodna vesoljska postaja, Hubble, vremenski in opazovalni sateliti, GPS, komunikacijski sistemi ter množica drugih plovil. Azmth omogoča iskanje posameznega objekta, nato pa pokaže njegovo višino, orbito, hitrost, državo oziroma operaterja in podatke o izstrelitvi.

Še bolj uporabna je možnost, da določiš svojo lokacijo. Storitev nato izračuna, kdaj bo posamezen satelit priletel nad teboj, iz katere smeri bo prišel in kako visoko na nebu bo. To ni zgolj prikaz trenutnega položaja. Azmth poskuša oceniti tudi, ali bo prelet dejansko viden. Pri napovedih uporablja orbitalne podatke in izračune položaja, zato naj bi bile napovedi preletov običajno natančne na približno pol minute.

Posebno zanimivi so novi Starlinkovi sateliti. Kmalu po izstrelitvi še letijo v tesni skupini in jih z Zemlje vidimo kot svetlečo verigo pik. Azmth jih zna prepoznati in prikazati kot tako imenovani vlak. Tako lahko preveriš, ali je svetleča črta, ki si jo opazil na nebu, res skupina sveže izstreljenih Starlinkov. Storitev omogoča celo rekonstrukcijo določenega opažanja: vneseš približen čas in lokacijo, sistem pa preveri satelite, ki so bili takrat nad tvojim delom planeta.

Seveda Azmth ni popoln in niti ne poskuša biti vse za vsakogar. Ne ponuja mobilne aplikacije, opozoril za prelete ali razširjene podpore za vesoljske odpadke, zato bodo za nekatere naloge primernejše druge storitve. Njegova posebnost je predvsem 3D-prikaz celotne aktivne populacije satelitov v brskalniku.

Prav zaradi tega sem se na začetku vprašal, koliko satelitov je pravzaprav v orbiti. Odgovor je precej bolj zanimiv, kot se zdi. Ne gre več za nekaj tisoč oddaljenih naprav, ki jih poznamo predvsem iz novic. Gre za gosto mrežo objektov, ki neprestano krožijo okoli planeta. Večine nikoli ne bomo opazili s prostim očesom. Z Azmthom pa lahko vsaj za nekaj minut pogledamo navzgor in ugotovimo, kaj je tam.

The post Poznate odgovor na vprašanje, koliko satelitov je v orbiti? appeared first on Tehnozvezdje.