Po kulturi nov šok o zapuščini Golobove vlade: na zdravstvu naj bi manjkalo kar 200 milijonov evrov – kdo bo odgovarjal?

Komaj se je polegel prah po razkritju skoraj devetmilijonskega primanjkljaja na Ministrstvu za kulturo, je novo vodstvo države predstavilo še precej večjo številko. Minister za zdravje Tadej Ostrc trdi, da je med prevzetimi obveznostmi ministrstva in dejansko zagotovljenim denarjem približno 200 milijonov evrov razlike. Ob tem kulturna finančna luknja nenadoma deluje skoraj zanemarljivo.

Ko je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc sporočila, da ministrstvu do konca leta manjka 8,9 milijona evrov, se je zdelo, da je nova vlada naletela na eno večjih neprijetnih presenečenj po prevzemu poslov. Toda očitno je bil to šele uvod.

V prve vrste referendumske kampanje, s katero želijo nasprotniki zakona o parlamentarni preiskavi preprečiti preiskavo kriminala in korupcije, so se postavili tisti, ki od tega živijo. Pričakovano. Na volitvah smo pokazali, da jih imamo dovolj, in referendum bo priložnost, da jim… pic.twitter.com/60ZCQXj1EU

— Nejc Brence (@BrenceNejc) July 21, 2026

Na kulturi 8,9 milijona, na zdravstvu kar 200 milijonov – kdo bo odgovarjal? In ali zato želijo referendum proti finančni preglednosti?

Na kulturnem ministrstvu naj bi največji del primanjkljaja nastal na področju samozaposlenih v kulturi. Za zakonske in pogodbene obveznosti naj bi do konca leta manjkalo 8,9 milijona evrov, od tega približno 3,9 milijona na omenjeni postavki. Že ta številka je sprožila vprašanja o tem, kako je prejšnje vodstvo načrtovalo porabo in prevzemalo obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.

Toda dogajanje na zdravstvu zdaj razkriva povsem drugo razsežnost problema. Po Ostrčevih navedbah približno polovica 200-milijonskega razkoraka izvira iz financiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ZZZS je novembra 2025 prejel dodatnih 520 milijonov evrov, vendar naj v finančnem načrtu ministrstva še vedno ne bi bilo zagotovljenih približno 100 milijonov evrov.

Ob tem naj bi bile nekatere dodatne zdravstvene storitve, med njimi transplantacije, prenesene iz financiranja zdravstvene blagajne neposredno na državni proračun. Pri pregledu drugih pogodb in prevzetih obveznosti pa je novo vodstvo po ministrovih besedah našlo še približno 100 milijonov evrov nepokrite razlike. Skupaj torej okoli 200 milijonov evrov.

Obveznosti so ostale, denarja pa ni dovolj

Gre za pomembno razliko, ki je ne gre spregledati. Omenjenih 200 milijonov ni nujno že ustvarjena računovodska izguba, temveč razkorak med obveznostmi, ki jih je ministrstvo že prevzelo, in sredstvi, ki so trenutno zagotovljena v finančnih načrtih. Toda za državni proračun je končni problem zelo podoben.

Pogodbe, storitve, programi in druge obveznosti bodo morali biti plačani. Nova vlada bo zato morala manjkajoči denar poiskati z rebalansom, prerazporeditvami ali krčenjem drugih izdatkov. Politično vprašanje pa je neizogibno: zakaj so bile obveznosti sploh prevzete, če zanje ni bilo zagotovljenega denarja?

Bolnišnice tonejo še globlje

Zdravstvene finance niso problematične le na ravni ministrstva. Javne bolnišnice so v prvih petih mesecih leta 2026 ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. Če se trend ne bo spremenil, bi lahko skupna izguba bolnišnic do konca leta po ministrovih ocenah narasla na od 80 do 100 milijonov evrov.

Med razlogi so spremembe pri spremembe pri financiranju zdravstvenih programov in dodatni stroški zaradi plačne reforme. Posebno zaskrbljujoče naj bi bilo stanje na Onkološkem inštitutu, na finančne težave pa opozarjajo tudi oba univerzitetna klinična centra in druge bolnišnice.

Novo vodstvo zato napoveduje sanacijske načrte, iskanje notranjih rezerv in natančnejši pregled poslovanja zavodov. Preveriti želi tudi, ali so bile nagrade in izplačila delovne uspešnosti vodstvom bolnišnic upravičene. To odpira še eno neprijetno vprašanje: ali so si nekateri vodilni izplačevali nagrade v času, ko so ustanove ustvarjale milijonske izgube?

Pri infekcijski kliniki izgubljenih 20 milijonov evropskega denarja

Težave se nadaljujejo tudi pri velikih investicijah. Pri projektu nove infekcijske klinike UKC Ljubljana naj zaradi zamud in neusklajenih postopkov ne bi bilo mogoče počrpati vseh načrtovanih evropskih sredstev.

Sprva je bilo predvidenih približno 55 milijonov evrov evropskega denarja, po novem pa naj bi Sloveniji uspelo pridobiti le okoli 35 milijonov. To pomeni približno 20 milijonov evrov manj. Tako država na eni strani išče stotine milijonov za pokrivanje že prevzetih obveznosti, na drugi strani pa zaradi zamud izgublja sredstva, ki bi jih lahko dobila iz Bruslja.

Je bilo razkritje na kulturi le začetek?

Po razkritju 8,9-milijonskega primanjkljaja na kulturi je bilo mogoče govoriti o slabem načrtovanju in pretirani porabi enega ministrstva. Ko pa se nekaj dni pozneje pojavi še 200-milijonski razkorak na zdravstvu, se slika spremeni.

Na kulturi naj bi manjkalo 8,9 milijona evrov, na zdravstvu okoli 200 milijonov, bolnišnicam pa do konca leta grozi še dodatna izguba v višini do 100 milijonov evrov.

Po prvem šoku na kulturi zdaj prihaja precej večji račun iz zdravstva. Če navedbe novega vodstva držijo, je Golobova vlada naslednikom zapustila sistem, v katerem so bile obveznosti velikopotezno prevzete, vprašanje plačila pa preloženo na tiste, ki so prišli za njimi.