OZS: 5 točk za preživetje slovenskega gospodarstva

Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) po tesnem izidu parlamentarnih volitev opozarja, da je obdobje predvolilnih obljub in načelnih zagotovil končano. Pravijo, da slovensko obrtništvo in podjetništvo potrebujeta stabilno in predvsem operativno vlado, ki bo sposobna takojšnjega ukrepanja ter bo gospodarstvo postavila v središče koalicijskih dogovorov.

Kot poudarjajo v zbornici, se mora nova oblast čim prej premakniti od besed k dejanjem. Obrtniki in podjetniki pričakujejo, da bo prihodnja vlada ustvarila stabilno poslovno okolje in vzpostavila pogoje, ki bodo podjetjem omogočili dolgoročno načrtovanje in razvoj brez stalnih zakonodajnih pretresov.

V ospredju pogovorov je bila zahteva po uvedbi funkcije državnega sekretarja za malo gospodarstvo. Predsednik OZS Blaž Cvar ob tem poudarja, da je čas za konkretne institucionalne spremembe že zdavnaj dozorel. Po njegovih besedah je malo gospodarstvo eden ključnih stebrov slovenskega gospodarstva, saj predstavlja večino podjetij in pomemben delež zaposlovanja. Zato po njegovem nujno potrebuje neposrednega sogovornika v vrhu izvršilne oblasti, ki bi zastopal njegove interese tam, kjer se sprejemajo ključne odločitve. “Brez te funkcije si ne moremo več predstavljati učinkovitega zastopanja interesov obrtništva tam, kjer se dejansko sprejemajo usodni zakoni”.

V tem obdobju oblikovanja nove vlade je OZS vsem političnim strankam že posredovala prenovljen program z naslovom Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2026. V zbornici poudarjajo, da ne gre zgolj za stanovske želje, temveč za strokovno in operativno gradivo, ki naj služi kot podlaga za gospodarski del koalicijske pogodbe. Program združuje pet ključnih zahtev, ki jih gospodarstvo postavlja kot prioriteto.

Gre za prihodnost tisočev družinskih podjetij

Generalni direktor OZS Danijel Lamperger poudarja, da predlogi niso seznam želja, temveč premišljene strokovne rešitve. Pravi, da mora nova vlada te predloge obravnavati resno, saj ne gre le za proračunske številke, temveč za prihodnost tisočev družinskih podjetij in njihovih zaposlenih. Opozarja, da brez posluha za realne potrebe malega gospodarstva ni mogoče oblikovati stabilne gospodarske politike.

Prihajajoča nova gospodarska kriza zahteva takojšnjo pripravljenost države

Poleg domačih zakonodajnih vprašanj v zbornici opozarjajo tudi na vse bolj negotove razmere v mednarodnem okolju. V gospodarskih krogih se vse pogosteje omenjajo možnosti nove gospodarske krize, kar po njihovem zahteva takojšnjo pripravljenost države. OZS napoveduje, da bo v primeru poslabšanja razmer hitro pripravila konkretne predloge ukrepov za blažitev posledic, hkrati pa poudarja, da mora država delovati preventivno in ne šele ob nastopu krize.

Predsednik Državnega sveta in podpredsednik OZS Marko Lotrič je ob tem izpostavil pomen aktivnejšega vključevanja zbornice v zakonodajni postopek. Po njegovem mnenju bi morali ključne predloge še bolj neposredno naslavljati na poslanske skupine v Državnem zboru ter jih redno soočati z dejanskimi posledicami zakonodaje za gospodarstvo. Le tako je po njegovem mogoče doseči bolj uravnotežene rešitve.

Foto: Nova24TV

Politika bo zbornico nujno potrebovala kot aktivnega sogovornika

Podpredsednik OZS Peter Pišek je bil še ostrejši in opozoril, da bo politika v prihodnje zbornico nujno potrebovala kot aktivnega sogovornika. Poudaril je, da gospodarstvo ne more več čakati na politične odločitve, temveč mora svoje prioritete jasno in neposredno naslavljati na vse odločevalce. Ob tem je pozval politiko, naj preneha ustvarjati nemir v družbi in gospodarstvu. “Ne strašite ljudstva,” je dejal, njegovim besedam pa je pritrdil tudi predsednik Cvar, ki je opozoril, da pretirano stopnjevanje negotovosti ne vodi do premišljenih rešitev.

V OZS napovedujejo, da bodo tudi v prihodnje odločno zastopali interese svojih članov in vztrajali pri spremembah, ki jih gospodarstvo po njihovem nujno potrebuje. Kot je ob zaključku poudaril predsednik Cvar, podjetniki niso zgolj opazovalci gospodarskega dogajanja, temveč njegov ključni motor. Le s skupnim nastopom in vztrajnim dialogom si, kot pravi, lahko zagotovijo večji vpliv pri oblikovanju prihodnjih ekonomskih politik ter povrnitev ugleda, ki si ga slovensko podjetništvo zasluži.

Sara Kovač