Oslovska noč, srečke za fička in polni šotori: veselice, ki jih Kočevci še vedno ne pozabijo

Včasih je bilo dovolj, da se je po vasi razvedelo, da bo konec tedna veselica. Fantje so si nadeli najboljšo srajco, dekleta so si uredila pričesko, gasilci ali druga društva pa so pripravili prostor in srečelov. Še preden so na Kočevsko prišli internet, mobilni telefoni in družbena omrežja, so bile veselice osrednji družabni dogodek leta. Tam so se sklepala prijateljstva, nastajale ljubezenske zgodbe in zbiral denar za društva, ki so predstavljala srce številnih krajev.

Čeprav se je pred leti zdelo, da zanimanje za veselice počasi ugaša, je danes slika povsem drugačna. Poletni vikendi na Kočevskem in Ribniškem znova privabljajo množice obiskovalcev, pod šotori pa je opaziti vse generacije. Ob tem se marsikdo spomni časov, ko so bile veselice še precej drugačne, a nič manj obiskane.

Nekoč so bile veliko več kot le zabava. Bile so eden najpomembnejših družabnih dogodkov leta, priložnost za srečanje sorodnikov, prijateljev in sosedov, prostor, kjer so se sklepala nova poznanstva in kjer se je marsikatera simpatija razvila v zakon.

Kot pojasnjuje Vesna Jerbič Perko iz Pokrajinskega muzeja Kočevje, so bile prve veselice povezane predvsem s cerkvenimi prazniki, žegnanji in godovi svetnikov. Ob teh dogodkih so si ljudje po napornem delu na poljih in v gozdovih privoščili nekaj sprostitve, dobre hrane in plesa.

Pravi razcvet so veselice doživele konec 19. in v začetku 20. stoletja. Po vzoru meščanskih združenj so začela nastajati številna društva, ki so hitro ugotovila, da lahko s prireditvami združijo prijetno s koristnim. Gasilci, lovci, ribiči in druga društva so na veselicah zbirali sredstva za svoje delovanje, hkrati pa ljudem ponudili redko priložnost za druženje.

V času, ko ni bilo televizije, interneta in družbenih omrežij, je bila veselica eden redkih dogodkov, ki je v kraj privabil več sto ljudi. Še posebej težko pričakovane so bile med mladimi.

»Ob obilici kmečkega dela in dejstvu, da so ljudje težje potovali oziroma so za pot porabili veliko več časa kot danes, so bile veselice v bližini zelo težko pričakovane. Poleg tega ni bilo različnih medijev, ki so nam danes samoumevni,« pojasnjuje Jerbič Perko.

Priložnost za ljubezen 

Za marsikoga je bila veselica tudi priložnost za iskanje življenjskega partnerja. Mladi fantje in dekleta iz različnih vasi so se spoznavali ob glasbi, plesu in pogovoru. Včasih so bili zaradi tega celo starši nekoliko zaskrbljeni, saj niso vedno navdušeno gledali na nova poznanstva.

Po drugi strani pa veselice niso bile vedno samo prostor romantike. Občasno je prišlo tudi do sporov, predvsem med fanti iz različnih krajev, ki so si skušali izboriti pozornost deklet ali pa preprosto dokazati, kdo je glavni na plesišču.

Vrhunec priljubljenosti so veselice dosegle med obema svetovnima vojnama, ko so gasilska društva rasla kot gobe po dežju. Skoraj vsaka vas je imela svojo veselico, ki je postala pomemben del krajevne identitete.

Druga svetovna vojna je za nekaj časa prekinila to tradicijo, vendar se je veselje kmalu vrnilo. Društva so po vojni potrebovala denar za obnovo opreme in objektov, veselice pa so bile eden najlažjih načinov za zbiranje sredstev.

Na Kočevskem je bilo takšnih dogodkov veliko. Starejši domačini se še danes spominjajo gasilskih veselic v Dolgi vasi in Mahovniku, kjer se je ob koncih tedna zbrala množica obiskovalcev iz širše okolice. Svoje prireditve so organizirali tudi rudarji kočevskega rudnika rjavega premoga.

Arhiv.

Oslovska noč v Mozlju 

Posebno mesto v lokalnem spominu pa ima Oslovska noč v Mozlju. Prireditev je bila znana daleč naokoli in je veljala za enega največjih zabavnih dogodkov v okolici. Poleg glasbe in druženja je slovela po bogatem srečelovu, ki je privabljal obiskovalce od blizu in daleč.

Prav srečelov je bil nekoč skoraj tako pomemben kot glasba. Društva so nagrade zbirala več mesecev, ljudje pa so z veseljem kupovali srečke in upali na glavni dobitek.

Danes se morda sliši nenavadno, a med nagradami so bile pogosto ovce, zajci, race, odojki in druge domače živali. Kasneje so med glavnimi dobitki pristali tudi gospodinjski aparati, kamioni drv in celo avtomobili. Za marsikoga je bil prav srečelov eden najbolj vznemirljivih delov večera.

Če se je pred leti zdelo, da zanimanje za veselice počasi upada, zadnja leta kažejo povsem drugačno sliko. Številne prireditve na Kočevskem in Ribniškem privabljajo množice obiskovalcev, med katerimi je vse več mladih.

Razlogov za to je več. Deloma gre zagotovo za željo po druženju v času, ko večino komunikacije poteka prek telefonov in računalnikov. Veliko ljudi pa v veselicah vidi nekaj pristnega in domačega, kar jih povezuje z lokalnim okoljem in tradicijo.

Morda se je v zadnjih letih spremenil tudi pogled na tovrstne prireditve. Kar je bilo nekoč za nekatere preveč »vaško«, danes številni dojemajo kot del kulturne dediščine in lokalne identitete.

Spremenili so se glasba, moda in način življenja, ostalo pa je tisto bistveno. Še vedno gre za prostor srečevanja ljudi.