Orožarski koncern Rheinmetall vlaga na Hrvaško, Slovenija pozabljena

Medtem, ko se Slovenija izgublja v mednarodni irelevantnosti in se izolira od razvitega zahoda, postaja Hrvaška regionalni center obrambe industrije. Nemška tehnološka in obrambna skupina Rheinmetall je naredila velik strateški korak z vstopom v hrvaško podjetje DOK-ING, s čimer dodatno krepi svoj položaj v evropski obrambni industriji. Prevzem večinskega deleža v zagrebškem podjetju je del širše strategije nemškega koncerna, ki želi zgraditi panevropsko mrežo proizvodnje vojaške opreme za NATO in evropske zaveznike ter razširiti svoje delovanje na kopno, morje, zrak in celo v vesolje.

Nemška obrambna skupina Rheinmetall je v začetku leta namreč 2026 objavila, da je prevzela 51-odstotni delež v hrvaškem tehnološkem podjetju DOK-ING, specializiranem za robotske in brezposadne sisteme. Preostalih 49 odstotkov ostaja v lasti ustanovitelja podjetja Vjekoslava Majetića. Pogodba je bila podpisana v Zagrebu v navzočnosti hrvaškega ministra za obrambo Ivana Anušića, finančne podrobnosti posla pa niso bile javno razkrite. Po besedah predstavnikov podjetij sprememba lastniške strukture ne bo vplivala na vodstvo ali zaposlene, pričakuje pa se nadaljnja rast proizvodnje in novih delovnih mest.

Podjetje DOK-ING je znano po razvoju robotskih sistemov za razminiranje in delo v nevarnih okoljih. Od ustanovitve je dobavilo več sto platform kupcem v več kot 40 državah, njihovi sistemi pa se uporabljajo tudi pri razminiranju vojnih območij, med drugim v Ukrajini.

Sodelovanje pri brezpilotnih bojnih sistemih

Sodelovanje med podjetjema se je začelo že leta 2024, ko sta podpisala memorandum o soglasju za ustanovitev skupnega podjetja za razvoj brezpilotnih kopenskih sistemov. Cilj je razvoj nove generacije avtonomnih in daljinsko vodenih vojaških vozil za bojne in logistične operacije.

Foto: AFP

Eden prvih projektov predvideva razvoj sistema za polaganje min in izvajanje operacij za omejevanje mobilnosti nasprotnika na bojišču, demonstracijski model pa naj bi bil predstavljen že v letu 2025.

Sodelovanje vključuje tudi razvoj novih platform, kot je modularno vozilo Komodo, ki se lahko uporablja za logistiko, inženirske naloge, obrambo pred droni ali prevoz opreme in ranjencev na bojišču.

Širitev tudi na morje: Rheimetal tudi na Reki

Rheinmetall se ne širi le na področju kopenskih sistemov. S prevzemom podjetja Naval Vessels Lürssen je pridobil tudi ladjedelniške kapacitete, povezane s hrvaško industrijo, med drugim inženirski center v Reki.

Luka Reka, foto: Luka Rijeka

To podjetje sodeluje pri gradnji nemških vojaških korvet razreda K130 “Braunschweig”, ki nastajajo v sodelovanju z več velikimi nemškimi ladjedelnicami.

Na ta način Rheinmetall postopno gradi prisotnost v vseh segmentih obrambne industrije – od kopenskih bojnih vozil in robotskih sistemov do pomorskih platform in naprednih tehnologij.

Slovenija zaostaja

Vstop nemškega koncerna v lastništvo podjetja DOK-ING mnogi na Hrvaškem razumejo kot začetek nove faze razvoja domače obrambne industrije. Partnerstvo z velikim mednarodnim proizvajalcem bi lahko omogočilo širitev proizvodnje, večji dostop do globalnega trga in razvoj novih tehnologij.

fMinister za obrambo Borut Sajovic in Robert Golob, foto: sta

Medtem ko Hrvaška pospešeno razvijajo lastne obrambne proizvodne kapacitete in se vključujejo v velike evropske projekte, Slovenija temu trendu za zdaj ne sledi. Država nima večjih industrijskih zmogljivosti za proizvodnjo vojaške opreme ali oborožitvenih sistemov, prav tako pa se slovenska podjetja le redko vključujejo v večje evropske obrambne dobavne verige. To je lahko dolgoročno gospodarsko vprašanje, saj številne države obrambno industrijo vse bolj vidijo kot pomemben del industrijske politike in vir gospodarske rasti, sploh odkar je postal nov cilj zveze Nato rast financiranja obrambnih kapacitet na 5 odstotkov BDP. Ob pričakovanem povečanju obrambnih proračunov v Evropi bi lahko prav proizvodnja vojaške tehnologije v prihodnjih letih postala pomemben dejavnik rasti BDP in visokotehnološkega razvoja držav. Slovenija je medtem izgubljena v svoji zeleni samozadostnosti in paktiranju s samodržci po svetu.

I. K.