Od kod prihaja izraz sezona kislih kumaric in kaj je imel z njim poletni dolgčas

Sezona kislih kumaric ne pomeni le tednov, ko po kuhinjah diši po kisu, kopru in sveže pripravljenih kozarcih ozimnice. Z istim izrazom opisujemo tudi poletno zatišje, med katerim se politično dogajanje umiri, poslovne pisarne se izpraznijo, časopisi pa nenadoma odkrijejo zgodbe, ki bi sredi bolj burnega dela leta težko prišle na naslovnico.

Povezava med kumaricami in pomanjkanjem pomembnih novic se na prvi pogled zdi skoraj izmišljena. V resnici gre za star evropski izraz, ki se je v različnih oblikah razširil po številnih jezikih. Nemci poznajo Saure-Gurken-Zeit, Nizozemci govorijo o času kumar, podoben izraz pa uporabljajo tudi Čehi, Poljaki, Madžari, Danci in Norvežani.

Slovenska »sezona kislih kumaric« je danes najpogosteje povezana z novinarstvom. Pojavi se julija in avgusta, ko parlamenti ne zasedajo, šole mirujejo, del podjetij dela počasneje, številni sogovorniki pa so na dopustu. Velikih dogodkov je manj, prostor v časopisu, radijski oddaji ali na spletni strani pa mora biti kljub temu zapolnjen.

Kisanje kumaric

Kumare so zorele prav takrat, ko je delo zastalo

Nemški slovar Duden izraz povezuje z nekdanjim berlinskim trgovskim jezikom. Označeval naj bi del visokega poletja, ko so dozorevale kumare in so jih ljudje vlagali, obenem pa je zaradi počitnic zastal del trgovskega, političnega in kulturnega življenja. Prav iz tega okolja naj bi se poimenovanje razširilo tudi na tedne, v katerih se ni zgodilo nič posebno donosnega ali vznemirljivega.

Starejše razlage pogosto omenjajo še krojače. Premožnejši prebivalci mest so poleti odšli na podeželje, zato je bilo manj naročil za nova oblačila. Čas, ko so bile kumare v izobilju, je bil za krojače hkrati obdobje slabšega zaslužka. Angleški izraz cucumber time je bil v povezavi s krojaško mrtvo sezono zabeležen že pred več stoletji, nemška različica s kislimi kumaricami pa se je pozneje močno uveljavila v trgovskem in časopisnem jeziku.

Popolnoma enotne razlage vendarle ni. Del jezikoslovcev meni, da se je izraz sprva nanašal na obdobje pomanjkanja, draginje ali slabega zaslužka in da je bila dobesedna povezava z vlaganjem kumaric dodana šele pozneje. Tudi zgodovinski pregledi nemškega izraza opozarjajo, da njegov prvi pomen in natančna pot nastanka nista povsem pojasnjena.

Kumarice kljub temu niso naključno pristale v tej zgodbi. Visoko poletje je bilo nekoč najpomembnejši čas za predelavo hitro pokvarljivega pridelka. Brez hladilnikov in celoletne ponudbe v trgovinah je bilo treba presežek čim prej vložiti, fermentirati ali kako drugače shraniti.

Majhne kumare oziroma kumarice za vlaganje se pobirajo dovolj zgodaj, dokler je njihova sredica čvrsta, semena pa še niso močno razvita. Če ostanejo na rastlini predolgo, se odebelijo, kožica otrdi, notranjost pa postane bolj vodena. V najbolj rodnem obdobju jih je zato treba pregledovati skoraj vsak dan.

Vlaganje v kis je gospodinjstvom omogočilo, da so poletni pridelek ohranila za zimo. Kozarci so se polnili s kumaricami, slanico ali kisom, soljo, koprom, poprom, česnom, gorčičnimi semeni in drugimi dodatki, ki so se razlikovali od kraja do kraja. Za marsikatero družino je bil to resnični vrhunec sezone kislih kumaric, ne le šaljivo poimenovanje dolgočasnega avgusta.

Poletje, plaža, Hrvaška

Časopisna sezona kislih kumaric še ni izginila

Izraz se je v medijih obdržal zato, ker zelo slikovito opiše težavo, ki je z razvojem spletnih portalov postala še izrazitejša. Tiskani časopis je moral iziti tudi na miren dan, spletna stran pa mora nove vsebine objavljati ves dan. Bralci, oglasi in družbena omrežja ne poznajo kolektivnega dopusta.

V poletnih tednih zato več prostora dobijo nenavadne živali, nepričakovani vremenski pojavi, dopustniške zagate, rekordi, zanimivosti in vsakodnevni nasveti. Takšne zgodbe niso nujno nepomembne. Razlika je predvsem v tem, da bi jih ob večji politični, gospodarski ali varnostni zgodbi uredniki verjetno postavili precej nižje.

Angleško govoreči svet podobno obdobje imenuje silly season, torej nekoliko nora ali neresna sezona. Izraz se je v britanskem tisku uporabljal že v 19. stoletju, ko so opazili, da med poletnim premorom parlamenta časopisne strani pogosteje zapolnijo lahkotnejše in nenavadnejše novice.

Današnja sezona kislih kumaric ni več tako mirna, kakor je bila nekoč. Vročinski valovi, požari, prometne razmere, turizem in izredni dogodki lahko avgust v nekaj urah spremenijo v najbolj naporen mesec leta. Izraz je kljub temu preživel, saj ne opisuje le količine novic, temveč posebno poletno razpoloženje.

Prav v tem je njegova privlačnost. V nekaj besedah poveže prazne pisarne, dopustniško počasnost, iskanje nenavadnih zgodb in čas, ko na vrtovih dozori pridelek za vlaganje. Sezona kislih kumaric je tako ostala hkrati novinarski izraz in čisto resničen del domače kuhinje.

Objava Od kod prihaja izraz sezona kislih kumaric in kaj je imel z njim poletni dolgčas se je pojavila na Vse za moj dan.