Obrazi našega kraja: Jasna Orešič, srce kulturnega utripa Poljčan

Za svoje dolgoletno predano delo na področju kulture in prostovoljstva je Jasna Orešič letos prejela zahvalno listino Občine Poljčane. Kot dolgoletna članica in ena ključnih ustvarjalk Kulturno-umetniškega društva Janko Živko Poljčane je s svojim delom pomembno prispevala k razvoju kulturnega življenja v kraju ter povezovanju lokalne skupnosti. Ob tej priložnosti smo se z njo pogovarjali o njenem ustvarjalnem poslanstvu, prostovoljstvu, projektih, na katere je najbolj ponosna, in pomenu kulture v manjših lokalnih skupnostih.

Kaj vam osebno pomeni prejem zahvalne listine Občine Poljčane?

Priznanje sprejemam z veliko hvaležnostjo in ga razumem predvsem kot priznanje vsem ljudem, s katerimi sem skozi leta sodelovala. Noben projekt, koncert ali prireditev ne nastane zaradi enega človeka. Za vsakim stojijo posamezniki, ki verjamejo v skupen cilj in so pripravljeni prispevati svoj čas, znanje ter energijo. Zato je ta zahvalna listina zame predvsem spodbuda, da za svoj kraj ustvarjam tudi v prihodnje.

Kako se je začela vaša pot v Kulturno-umetniškem društvu Janko Živko Poljčane?

Čeprav sem se v društvo uradno vključila kot petnajstletno dekle, sem z njim povezana praktično vse življenje. Moj oče je petdeset let igral v Godbi na pihala Poljčane, zato sem ob društvu odraščala. Že kot otrok sem spremljala nastope, vaje in številne aktivnosti, zato je bilo skoraj samoumevno, da bom nekoč tudi sama postala del te zgodbe.

Kako se je društvo razvijalo v času vašega delovanja?

Društvo je skozi leta raslo predvsem v odprtosti in povezovanju. Danes združujemo različne sekcije, sodelujemo z drugimi društvi, šolo, vrtcem, občino in številnimi posamezniki. Veseli me, da znamo ohranjati tradicijo, hkrati pa se ne bojimo novih idej. Prav to se mi zdi največja vrednost društva – da ostaja živ organizem, ki se razvija skupaj s krajem.

Kako nastajajo ideje za nove kulturne projekte?

Najboljše ideje skoraj nikoli ne nastanejo za pisalno mizo. Rodijo se med pogovori, ob druženjih ali ob vprašanju, kaj bi lahko ljudem ponudili drugače. Vedno izhajamo iz tega, kaj našemu kraju manjka oziroma kaj bi ljudi lahko povezalo. Ko najdeš pravo idejo in okoli nje prave ljudi, se začne zgodba razvijati skoraj sama od sebe.

Pod vašim vodstvom so se razvili številni prepoznavni projekti. Je kateri, ki vam še posebej veliko pomeni?

Vsak projekt nosi svojo zgodbo. Bleščice so zame nekaj posebnega, ker smo iz skupine pevk postale prave prijateljice. Braloskop mi je pri srcu zato, ker povezuje ljudi skozi knjige, pogovor in kulturo. Posebno mesto pa ima tudi pustna povorka, saj je po dolgih letih ponovno povezala skoraj ves kraj. Če imajo vsi ti projekti nekaj skupnega, je to želja, da bi se ljudje srečevali, sodelovali in se v svojem kraju dobro počutili.

Avtor fotografij: Marko Pigac

Če pa moram izpostaviti en projekt, na katerega sem še posebej ponosna, je to pobuda, s katero nam je uspelo v Poljčane pripeljati prvi javno dostopni prenosni defibrilator. Žal nas je življenje že prej opomnilo, kako pomembna je njegova dostopnost. Defibrilator smo predali Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, kjer je na voljo vsem občanom, ki bi ga v nujni situaciji potrebovali. Iskreno upam, da ga nikoli ne bo treba uporabiti, hkrati pa me pomirja misel, da je tam, kjer lahko nekomu pomaga ali celo reši življenje.

Kako usklajujete vlogo organizatorke, ustvarjalke in prostovoljke?

Včasih tudi težko. Ob redni službi in družini je treba marsikatero uro nameniti tudi društvu. A kadar nekaj počneš z veseljem in verjameš v to, kar delaš, to ni breme. Veliko lažje je tudi zato, ker nikoli nisem sama. Okoli sebe imam ljudi, ki znajo stopiti skupaj in poprijeti za delo.

Kaj vas najbolj motivira pri delu za skupnost?

Občutek, da lahko skupaj ustvarimo nekaj, kar ljudi razveseli ali poveže. Včasih je dovolj že to, da po prireditvi vidiš nasmejane obraze ali slišiš, da si ljudje želijo, da bi dogodek prihodnje leto ponovno pripravili. Takrat veš, da je bil ves trud smiseln.

Kako vidite vlogo kulture v majhnih lokalnih skupnostih?

Kultura ni samo koncert ali predstava. Je prostor srečevanja, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. V manjših krajih ima še posebno vlogo, saj ustvarja občutek pripadnosti in povezanosti. Prav skozi kulturo spoznavamo drug drugega, ohranjamo tradicijo in hkrati ustvarjamo nekaj novega.

Kako gledate na razvoj kulturnega življenja v Poljčanah danes?

Mislim, da imamo v Poljčanah veliko ustvarjalnih ljudi in društev, ki delajo kakovostno in s srcem. To je velik kapital našega kraja. Živimo v času, ko se svet hitro spreminja, meje med kulturami pa postajajo vse bolj odprte. Prav zato se mi zdi še toliko pomembneje, da znamo ohranjati svojo kulturno dediščino, običaje in identiteto. Če jih ne bomo negovali sami, jih ne bo nihče namesto nas. Hkrati pa verjamem, da lahko naredimo še korak naprej z ustvarjanjem pogojev, ki bodo kulturi omogočili še kakovostnejši razvoj.

Kaj bi svetovali mladim, ki se želijo vključiti v kulturno delo?

Naj ne čakajo, da bodo imeli dovolj izkušenj ali dovolj časa. Naj začnejo. V društvih se človek nauči sodelovanja, odgovornosti, organizacije in predvsem spozna ljudi, ki jih sicer morda nikoli ne bi srečal. Prostovoljstvo ti da veliko več, kot ti vzame – in veliko več, kot si predstavljaš.

Bi za konec še kaj dodali?

Če sem se v vseh teh letih česa naučila, je to, da noben projekt ne nastane zaradi enega človeka. Nastane zato, ker se najde skupina ljudi, ki verjame, da je vredno poskusiti. Zato bi se ob tej priložnosti rada iskreno zahvalila vsem članom našega društva, mentorjem, prostovoljcem, Občini Poljčane, partnerjem in vsem, ki na kakršen koli način soustvarjajo kulturno življenje v Poljčanah. Brez njih ne bi bilo ne koncertov, ne festivalov, ne prireditev in ne vseh tistih drobnih trenutkov, zaradi katerih je naš kraj tako prijeten za življenje.

The post Obrazi našega kraja: Jasna Orešič, srce kulturnega utripa Poljčan appeared first on Lokalec.si.