Bolniške odsotnosti so med Slovenci sprožile burno razpravo.
LJUBLJANA – Fotografija novih režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki jo je objavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je na družbenih omrežjih povzročila val odzivov. Medtem ko nekateri menijo, da je strožji nadzor nujen zaradi številnih zlorab bolniških staležev, drugi opozarjajo, da nova pravila v praksi povzročajo nelogične situacije za ljudi, ki dejansko okrevajo ali delajo po skrajšanem delovnem času.
ZZZS uvedel sedem različnih režimov gibanja
Povod za razpravo je bila objava uporabnika družbenega omrežja Facebook, ki je opozoril na težavo pri delu s skrajšanim delovnim časom zaradi zdravstvenih omejitev. Ob fotografiji novih režimov gibanja je zapisal: »Dobiš omejeno delo na 4 ure, a ne smeš iz svoje občine. Kako naj potem delam 4 ure? Kdo je tukaj nor?« Njegova objava je hitro zbrala številne odzive in odprla vprašanje, kako bodo nova pravila vplivala na ljudi, ki so delno še vedno vključeni v delovni proces.

Foto: Režimi gibanja med bolniško odsotnostjo Vir: Facebook (Gregor K.)
ZZZS je marca letos predstavil sedem režimov gibanja med začasno zadržanostjo od dela. Režim določi zdravnik ob odprtju bolniškega staleža, po potrebi pa ga lahko med zdravljenjem tudi spremeni. Namen sistema je jasneje določiti, kakšne aktivnosti so posamezniku dovoljene med bolniško odsotnostjo in na katerem območju se lahko giblje. Najstrožji režim predvideva počitek na domu. V tem primeru mora zavarovanec ostati na naslovu svojega prebivališča, izhod pa je dovoljen le zaradi zdravstvenih storitev. Odhod v trgovino, na sprehod ali v tujino ni dovoljen.
Naslednji režim omogoča nujne izhode v kraju prebivališča. To pomeni, da lahko posameznik zaradi osnovnih življenjskih potreb obišče trgovino, lekarno, opravi nujne administrativne zadeve ali pospremi otroka v vrtec oziroma šolo, v preostalem času pa mora ostati doma.
Pri nekaterih režimih so dovoljeni tudi sprehodi
Odhod v tujino je v pristojnosti ZZZS
Sedmi režim predvideva možnost odhoda v tujino z odobritvijo ZZZS. Takšni primeri so po pojasnilih zavoda izjemni. V vlogi mora biti navedena država, kamor posameznik odhaja, ter predvideno trajanje bivanja v tujini. Vlogo lahko vloži zavarovanec sam ali njegov izbrani osebni zdravnik. Na ZZZS poudarjajo, da odločanje o odhodih v tujino ni več v pristojnosti osebnih zdravnikov, temveč izključno zavoda. Če osebni zdravnik posebnih navodil ne poda, velja, da se mora zavarovanec med bolniško odsotnostjo nahajati na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Če prebiva drugje, mora za to pridobiti odobritev zdravnika.
“Službo imam v drugi občini”
Prav ta pravila so sprožila največ odzivov med ljudmi, ki delajo po štiri ure dnevno in so preostanek časa na bolniški. Več komentatorjev je opozorilo, da imajo službo v drugi občini ali pa obiskujejo terapije in rehabilitacijo daleč od doma. »Imam skoraj enako situacijo. Služba je 40 minut stran, jaz pa naj bi bila samo v svoji občini,« je zapisala ena izmed uporabnic.
Druga je opozorila, da zaradi težav s koleni dela štiri ure dnevno, nato pa zaradi omejitev ne more obiskovati bazena za razgibavanje, ker se nahaja izven njene občine. Po drugi strani so se oglasili tudi uporabniki, ki menijo, da ljudje pravila napačno razumejo. Več komentatorjev je poudarilo, da omejitve veljajo za čas bolniške odsotnosti, ne pa za čas dela oziroma poti na delovno mesto.
Foto: Sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo Vir: FreepikDel javnosti podpira strožji nadzor
Pod objavami so se pojavili tudi številni komentarji v podporo novim pravilom. Nekateri menijo, da je bilo v zadnjih letih preveč zlorab bolniških odsotnosti, zato je strožji nadzor upravičen. »Preveč je bilo izkoriščanja, pa so morali zategniti pas,« je zapisal eden od komentatorjev. Drugi so poudarjali, da je namen bolniške zdravljenje in okrevanje, ne pa opravljanje osebnih opravkov, izletov ali drugih aktivnosti, ki niso povezane z zdravstvenim stanjem.
Ob ponavljajočih se kršitvah lahko ostanete brez nadomestila
Na ZZZS opozarjajo, da neupoštevanje predpisanega režima lahko povzroči tudi izgubo pravice do nadomestila. Prva ugotovljena kršitev bo zabeležena in zanjo bo izdana odločba. Če se kršitev ponovi v obdobju petih let, pa lahko zavarovanec izgubi pravico do nadomestila od dneva kršitve do zaključka bolniške odsotnosti, vendar največ za 30 dni. V določenih primerih bo moral posameznik vrniti tudi že izplačano nadomestilo. Navodila o ravnanju zdravnik praviloma posreduje prek portala zVEM ali elektronske pošte, tehnične rešitve za samodejno obveščanje zavarovancev in delodajalcev pa še vzpostavljajo.
Napisal: K. J.
Vir: ZZZS, Facebook
<p>The post Nova pravila bolniške odsotnosti šokirala številne Slovence, zaradi ene kršitve lahko ostanete brez nadomestila first appeared on NaDlani.si.</p>

2 hours ago
32












English (US)