.jpg)
2 hours ago
20
Testo za pico je ena tistih stvari, ki se zdijo preproste, dokler se ne znajdemo z lepljivo kepo na rokah, po stenah posode in po metlicah mešalnika. Na fotografiji je testo še precej mokro in lepljivo, kar samo po sebi ni napaka. Prav nasprotno, dobro testo za pico je pogosto mehkejše, kot pričakujemo. Težava nastane, če želimo že na začetku dobiti gladko kroglo in zato dodajamo preveč moke. Takšno testo se sicer hitreje neha lepiti, a je po peki lahko trše, bolj zbito in manj prijetno.
Najbolj enostavno pravilo je: najprej zmešamo moko, vodo, kvas in sol, pustimo, da se moka napije vode, nato šele zares mesimo. Olje dodamo pozneje, ne čisto na začetku. S tem dobimo testo, ki je prožno, mehko in primerno za lep rob pice.
Najlažja pot do dobrega testa se začne brez panike
Za domačo pico ne potrebujemo zapletenega postopka. Potrebujemo le nekaj reda. Osnova je moka, voda, sol, kvas in po želji malo oljčnega olja. Razmerje je lahko preprosto: na 500 gramov moke uporabimo približno 300 do 330 gramov vode, 10 gramov soli, 2 do 5 gramov suhega kvasa ali ustrezno količino svežega kvasa. Več vode pomeni mehkejše testo, a tudi več lepljenja.
Za začetnike je bolje začeti z nekoliko manj vode. Testo bo lažje obvladljivo, rezultat pa še vedno dober. Če ga mesimo v posodi, se na začetku ne sme pričakovati popolne gladkosti. Najprej nastane neurejena masa. To je normalen del postopka.
Najprej samo zmešajte, potem počakajte
Največja bližnjica pri testu za pico ni več moči, ampak počitek. Moko in večino vode najprej zmešamo v grobo testo. Ni treba mesiti dolgo. Dovolj je, da ni več suhih delov moke. Nato posodo pokrijemo in pustimo stati od 15 do 30 minut.
V tem času moka vpije vodo, gluten se začne razvijati sam od sebe, testo pa postane bolj povezano. Ta kratek počitek zelo pomaga, posebej pri lepljivem testu. Po njem je mesenje lažje, testo pa potrebuje manj dodane moke.
Kdaj dodati sol in kdaj olje?
Sol je pomembna, ker daje okus in krepi strukturo testa. Če jo pozabimo, bo testo pusto, tudi če bo lepo vzhajalo. Sol lahko dodamo že na začetku skupaj z moko ali po kratkem počitku. Pomembno je le, da je na koncu enakomerno vmešana.
Olje pa je druga zgodba. Če ga dodamo takoj na začetku, lahko nekoliko upočasni vpijanje vode v moko in ovije delce moke. To ni katastrofa, vendar pri domačem mesenju pogosto dobimo boljši rezultat, če olje dodamo šele takrat, ko se testo že začne povezovati.
Najbolj praktično je tako: najprej zmešamo moko, vodo, kvas in sol, pustimo počivati, nato mesimo nekaj minut. Ko testo že postaja bolj elastično, dodamo žlico oljčnega olja in ga vmesimo do konca. Olje bo testo naredilo nekoliko bolj voljno, površina bo lepša, pri peki v domači pečici pa lahko pomaga tudi pri barvi in teksturi.
Olja ne dodajajte preveč
Za 500 gramov moke je ena do dve žlici olja dovolj. Preveč olja spremeni testo v bolj kruhasto, mehkejšo različico, ki je lahko dobra za pekač, manj pa za pico z zračnim robom. Pri klasični pici je olje dodatek, ne glavna sestavina.
Lepljivo testo ni nujno slabo testo
Veliko domačih pic propade zaradi prehitrega dodajanja moke. Testo se lepi, zato dodamo žlico moke. Nato še eno. Čez nekaj minut je testo sicer suho na otip, a po peki ni več lahko in zračno.
Lepljivo testo raje obvladamo z mokrimi ali rahlo naoljenimi rokami. Posodo lahko med mesenjem večkrat postrgamo s plastično lopatko. Če mesimo ročno, testo nekajkrat raztegnemo in prepognemo. Ni treba, da ga deset minut mučimo po pultu. Pri mehkejšem testu je metoda raztegni in prepogni pogosto boljša.
Testo primemo na eni strani, ga rahlo raztegnemo in prepognemo čez sredino. Posodo obrnemo in ponovimo. To naredimo nekajkrat, nato ga pustimo počivati 10 minut. Postopek lahko ponovimo dvakrat ali trikrat. Testo bo vsakič bolj gladko.
>>> Napaka pri omaki, zaradi katere domača pica skoraj nikoli ni tako dobra
Vzhajanje odloča o okusu
Hitro testo je uporabno, kadar se mudi, najboljši okus pa pride s časom. Če imate možnost, testo po prvem vzhajanju razdelite na kroglice, jih zaprite v posode in pustite v hladilniku čez noč. Počasno vzhajanje razvije boljši okus, testo pa postane lažje prebavljivo in bolj raztegljivo.
Pred peko ga vzemite iz hladilnika vsaj uro ali dve prej, da se ogreje. Hladno testo se težko razteguje in se rado krči nazaj. Sobna temperatura mu vrne prožnost.
Pri oblikovanju ne uporabljajte valjarja
Za pico je bolje testo raztegniti z rokami. Valjar iztisne zrak, ki se je ustvaril med vzhajanjem, zato rob ne bo tako lep. Kroglico položimo na rahlo pomokan pult, jo nežno sploščimo od sredine navzven in pustimo rob nekoliko debelejši. Nato jo raztegnemo z dlanmi.
Če se testo trga, je morda premalo počivalo ali je presuho. Če se močno krči, mu dajte še 10 minut počitka. Testo pogosto ne potrebuje sile, temveč nekaj časa.
Testo za picoNajpogostejše napake pri domači pici
Prva napaka je preveč moke med mesenjem. Druga je premalo časa za počitek. Tretja je preveč nadeva. Tudi odlično testo ne more ostati hrustljavo, če ga obložimo s preveč omake, sira in mokrih dodatkov.
Domača pečica naj bo čim bolj vroča. Pekač ali kamen za pico dobro segrejemo. Testo mora ob stiku z vročo površino hitro dobiti dvig in spodnjo skorjo. Če pico položimo na hladen pekač, se bo bolj sušila kot pekla.
Dobro testo je mehko, potrpežljivo in živo
Najbolj enostavno zamesiti testo za pico pomeni, da mu ne nasprotujemo ves čas. Pustimo mu, da vpije vodo. Ne zasujemo ga z moko ob prvem lepljenju. Olje dodamo šele, ko se testo že poveže. Mesimo z občutkom, ne z jezo. Nato mu damo čas.
Takšno testo se bo iz lepljive mase spremenilo v prožno kroglo, ki se lepo razteguje in med peko razvije mehak, zračen rob. Domača pica zato ni odvisna od zapletenih trikov, ampak od nekaj preprostih odločitev: dovolj vode, dovolj počitka, zmerno olja in vroča pečica. Prav to je razlika med pico, ki je samo domača, in pico, ki jo boste hoteli ponoviti že naslednji dan.
Objava Kako najlažje zamesiti testo za pico: trik je v vodi, počitku in pravi minuti za olje se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)