Zadnja gosta tradicionalnega mesečnega pomenkovanja v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači pred poletnimi počitnicami sta bila znana obraza iz sveta nogometa – Miran Pavlin, nekdanji reprezentant Slovenije in že dve leti eden vodilnih mož pri angleškem prvoligašu Nottingham Forestu, ter Radenko Mijatović, ki že deset let vodi Nogometno zvezo Slovenije, nekoč pa je bil tudi igralec ter mednarodni nogometni sodnik.
S sodniško piščalko ju je v uro trajajočem pogovoru usmerjal dr. Marko Hočevar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Iz gostov je izvabil veliko zanimivih razmišljanj, osebnih izkušenj in žlahtnosti, ki jo premore igra z najbolj znamenito usnjeno žogo na svetu – igra, ki že dolgo ni več le najbolj postranska stvar na zemeljski obli. Predvsem je velik gospodarski in medijski posel.
Nekdanji nogometni reprezentant Miran Pavlin ostaja eno najprepoznavnejših imen slovenske nogometne zgodovine. Kot član zlate generacije je pomembno prispeval k temu, da se je Slovenija prvič uvrstila na veliko tekmovanje – evropsko prvenstvo leta 2000 in svetovno prvenstvo leta 2002.
Veliki preskok
Za reprezentanco je odigral 63 tekem in dosegel pet zadetkov, navijači pa se še posebej spominjajo njegovega gola proti Ukrajini v dodatnih kvalifikacijah za Euro 2000, ki je Sloveniji odprl vrata na evropsko prvenstvo.
Vezist z izjemnim občutkom za igro je med kariero nosil dres Olimpije, Freiburga, Porta in Kopra, s portugalskim velikanom Portom pa osvojil tudi pokalno lovoriko. Po koncu igralske poti je uspešno nadaljeval delo v nogometu kot športni direktor in funkcionar, med drugim pri Olimpiji ter Nogometni zvezi Slovenije.
Velik mednarodni korak je naredil leta 2024, ko se je pridružil angleškemu prvoligašu Nottingham Forestu. V klubu iz Premier lige sodeluje pri športnem razvoju, mednarodnem povezovanju in skavtski mreži.
Slovenci imamo izjemno veliko talenta
Za slovenskega nogometnega strokovnjaka je to eden najodmevnejših položajev v angleškem klubskem nogometu doslej.
»Sem živ dokaz, da lahko tudi iz majhne Slovenije prideš v angleško Premier ligo in se tam obdržiš dve leti. Pri tem potrebuješ veliko znanja in trdno glavo. Mi smo v klubu v eni sezoni zamenjali kar štiri trenerje, zato ni bilo lahko,« je dejal.
Poudaril je, da Slovenijo vedno predstavlja kot državo znanja in talentov.
»Za državo z dvema milijonoma prebivalcev imamo neverjetno veliko talentov. Verjetno je še veliko ljudi, ki svojih sposobnosti ne morejo pokazati, ker ne dobijo prave priložnosti.«
Po njegovih besedah moramo biti ponosni na dosežke slovenskega nogometa in še naprej podpirati mlade igralce.
»Tujim lastnikom klubov moramo dati vedeti, da smo veseli njihovega prihoda, vendar so naši fantje zlata vredni. Prepričan sem, da bodo to prej ali slej razumeli in da bo slovenska liga napredovala. Nogomet ima namreč izjemno moč in vpliv na družbo,« je dejal.
Pomanjkanje igrišč postaja velik izziv
Radenko Mijatović je pred vodenjem NZS deloval kot nogometaš, pozneje pa tudi kot nogometni in futsal sodnik. Igral je za več slovenskih in tujih klubov. Decembra 2016 je nasledil Aleksandra Čeferina na mestu predsednika NZS.
Opozoril je na velik porast zanimanja mladih za nogomet, ki pa ga ne spremlja ustrezna infrastruktura.
»Nogomet ima v Sloveniji, tako kot po svetu, največ registriranih igralcev. Težava je, da nimamo dovolj igralnih površin. Na eno veliko nogometno igrišče imamo približno šest tisoč mladih igralcev, medtem ko imajo razvitejše nogometne države med tri in štiri tisoč igralcev na igrišče. Na Hrvaškem je to razmerje okoli 4.500 igralcev na igrišče,« je pojasnil.
Ob tem je izpostavil, da so v nogometu rezultati nenehen preizkus dela in znanja.
»Vsaka naslednja tekma je novo preverjanje. Lastnike zanimajo predvsem rezultati. Trenerji so prvi na udaru, vendar odgovornost nosimo tudi vsi, ki izbiramo strokovni kader in igralce.«
Kot primer uspešnega dela je navedel celjski klub.
»Lani je Celje po 35 letih osvojilo naslov državnega prvaka in se prvič uvrstilo v evropska tekmovanja. Letos je prišlo celo do polfinala, čeprav je imelo zelo zahtevno sezono.«
Mijatović je poudaril tudi kakovost in izenačenost slovenskega prvenstva.
»Ne raste samo Celje. Tudi Mura je imela odlična obdobja, Koper deluje vse bolje. Žal mi je Domžal, ki so bile dolga leta zgled pri vzgoji mladih igralcev. To dokazuje, da je slovenska liga zelo izenačena, konkurenčna in zdrava,« je sklenil.
Kdo bo svetovni prvak?
Gosta večera sta se dotaknila tudi številnih drugih tem, povezanih z nogometom, ki je že dolgo tudi globalna gospodarska panoga. Spregovorila sta o vlogi kapitala in posameznikov v nogometu ter o tem, da sta krovni evropska organizacija Uefa in svetovna organizacija Fifa dva precej različna svetova.
Prva po njunem mnenju tudi po zaslugi Aleksandra Čeferina upošteva temeljne norme evropskega načina življenja, česar za drugo ne bi mogli vedno trditi.
Strinjala sta se tudi, da je uvrstitev Grosuplja v prvo državno ligo hkrati presenečenje in velika osvežitev za slovenski nogomet, podobno kot je bil kočevski Avto Bum leta 1991. Primerjava je seveda zgolj ilustrativna, saj je delo v Grosupljem zastavljeno povsem drugače, kot je bilo svoje dni v Kočevju.
Zanimivo pa je, da kljub temu, da sta odlična poznavalca nogometne igre, nista želela napovedati novega svetovnega prvaka. Pavlin je dejal, da je treba počakati vsaj do četrtfinala, ki bo na sporedu ob koncu meseca, Mijatović pa meni, da bo naslov osvojila ena od evropskih reprezentanc.
Pa še to. V nogometno pomenkovanje se je po uradnem delu vključil tudi ribniški župan Samo Pogorelc, ki je Mijatoviću predstavil napredek Nogometnega kluba Ugar. Seveda v pričakovanju, da bo pri nadaljnjem razvoju pomagala tudi NZS, kar je njen prvi mož v okviru svojih pristojnosti načeloma podprl.
(mgć)

4 days ago
23









English (US)