Nič več miru v naravi: vozniki divjajo tam, kjer ne bi smeli

2 hours ago 19

V gozdovih pristojne institucije v zadnjem obdobju zaznavajo porast nelegalnih voženj z motornimi vozili. Na problem opozarjajo Zavod za gozdove Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter v našem okolju predstavniki Lovske družine Domžale. Ob tem poudarjajo, da tovrstne vožnje niso zgolj neprimerne, temveč tudi nezakonite in škodljive za naravno okolje.

Gozd kot varovano naravno okolje

Gozdovi predstavljajo pomemben ekosistem, ki zagotavlja življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam ter hkrati omogoča gospodarsko dejavnost lastnikom gozdov. Kljub temu se v praksi vse pogosteje pojavljajo vožnje z motokros motorji, štirikolesniki in drugimi motornimi vozili izven dovoljenih poti.

Veljavna zakonodaja določa, da je vožnja z motornimi vozili dovoljena izključno po gozdnih cestah, kjer to ni posebej omejeno. Vožnja po gozdnih vlakah, brezpotjih ali neposredno skozi gozd je prepovedana, prav tako sta kolesarjenje in ježa dovoljena le po ustrezno označenih poteh.

Razlogi za takšno ureditev temeljijo na strokovnih dognanjih. Nelegalne vožnje povzročajo degradacijo tal, uničujejo rastlinje, poškodujejo koreninski sistem dreves in pospešujejo erozijske procese. Poleg tega povečujejo tveganje za onesnaženje in negativno vplivajo na prostoživeče živali.

Kot pojasnjuje predsednik Lovske družine Domžale Sašo Marjanovič, ima lahko že posamezna vožnja opazne posledice: »Vsaka motnja v naravnem okolju vpliva na vedenje živali. Hrup povzroča stres in beg, kar pomeni dodatno porabo energije, v določenih primerih pa lahko vodi tudi v zapuščanje mladičev.«

Nadzor in sankcije

Zaradi naraščajočega števila kršitev pristojni organi v sodelovanju s policijo izvajajo okrepljen nadzor. Zakon o gozdovih za vožnjo z motornimi vozili izven dovoljenih prometnic predvideva globe za posameznika v višini od 1.000 do 2.000 evrov, medtem ko so za kršitve režima uporabe gozdnih cest ali vožnjo po neoznačenih poteh predpisane kazni od 300 do 600 evrov.

»Namen kazni ni kaznovanje samo po sebi, temveč preprečevanje škode, ki se v naravi kopiči in jo je težko ali celo nemogoče popraviti. Gozd se obnavlja leta ali desetletja,« dodaja Marjanovič.

Povečana občutljivost v pomladnem obdobju

Strokovnjaki opozarjajo, da je problematika še posebej izrazita v spomladanskem času, ko v naravi potekajo procesi razmnoževanja in vzreje mladičev. Na travnikih in na obrobjih gozdov se v tem obdobju pogosto nahajajo mladiči srnjadi, ki zaradi nagonskega vedenja mirujejo in so zato še posebej izpostavljeni nevarnostim.

»Gre za obdobje, ko srne polegajo mladiče, ptice gnezdijo, številne druge vrste pa skrbijo za potomce. Ti procesi potekajo tudi v neposredni bližini poti, ki jih uporabljajo ljudje, zato lahko že manjša motnja povzroči resne posledice,« pojasnjuje Marjanovič.

Vpliv na lokalno okolje in varnost

Problematika nelegalnih voženj presega zgolj naravovarstveni vidik, saj vpliva tudi na kakovost bivanja lokalnega prebivalstva. Hrup, poškodovane gozdne površine in povečano tveganje za nesreče zmanjšujejo varnost ter uporabnost prostora za druge obiskovalce.

»Gozd ni prostor za dokazovanje hitrosti ali moči motorjev. Je prostor, kjer se mora človek prilagoditi naravi. Če bomo to razumeli, bomo ohranili ravnovesje, ki ga potrebujemo vsi,« sklene Sašo Marjanovič, predsednik Lovske družine Domžale.

V času, ko se v gozdu rojeva novo življenje, ima vsak naš korak večjo težo. Tišina, ki jo narava potrebuje, ni samoumevna – odvisna je od naših odločitev. Gozd nam veliko daje, a v zameno zahteva le eno: spoštovanje.