Podpora razpravi o ČHE Kozjak in poziv k preveritvi projekta ob številnih pomislekih

Na današnji točki Mestnega sveta Mestne občine Maribor je bila obravnavana pobuda glede stališča občine do projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak (ČHE Kozjak) ter načrtovane daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor, ki jo je predstavil predlagatelj gradiva Željko Milovanovič iz Liste kolesarjev in pešcev.

“Mestna občina Maribor ne more neposredno odločati o državnem prostorskem načrtu. Lahko pa jasno izrazimo svoje stališče, zastopamo interese naših občank in občanov ter od države zahtevamo dodatne strokovne presoje in preveritev alternativnih rešitev,” je dejal. Namen razprave je po njegovih besedah bilo predvsem prisluhniti pobudam krajanov, ki že dlje časa opozarjajo na problematiko načrtovane daljnovodne trase, saj ta neposredno posega v njihov bivalni prostor, ter jim omogočiti, da svoje argumente predstavijo tudi v okviru mestnega sveta.

Predstavnica civilne iniciative za Kozjak, Katja Bakos, je dejala: “Najprej bi želela poudariti, da smo samo zaskrbljena in prizadeta javnost, ne pa nekdo, ki bi bil proti razvoju, proti elektriki, in ostalih, to, kar se včasih sliši. Prav tako ni nas samo pet, ali tri, tudi to se kar precejkrat sliši. Smo ljudje, ki stanujemo na tem območju.”

Izrazila je pomisleke in opozorila glede projekta ČHE Kozjak ter starega državnega prostorskega načrta, za katerega meni, da ni več skladen z današnjo ustavo, okoljsko zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi zaradi spremenjenih okoljskih standardov, tehnologije in podnebnih razmer v zadnjih 16–17 letih. Opozarja tudi na domnevne kršitve pravice do zdravega okolja, pitne vode in dostopa do informacij ter na pomanjkljivo vključevanje javnosti in strokovnih institucij v postopke. Izpostavlja tudi nejasnosti glede okoljskih vplivov projekta, nedostopnost ključnih informacij ter zadržanost oziroma zaskrbljenost nekaterih strokovnih deležnikov, vključno z Zavodom za gozdove.

“Ali je življenje v neposredni bližini daljnovoda res zdravo?”

Opozorila je na načrtovani posek približno 150 hektarjev gozdov za projekt ČHE Kozjak, pri čemer naj bi jih bilo okoli 120 trajno izgubljenih, ter na možne okoljske posledice, kot so zmanjšanje proizvodnje kisika, povečana plazovitost območja in ogrožanje vodnih virov.

Na tem mestu je dejala, da predlaga, da se na naslednjo sejo mestnega sveta povabijo investitorji in strokovna javnost, da predstavijo svoja stališča in odgovorijo na odprta vprašanja glede projekta ČHE Kozjak in trase daljnovoda, ter da se hkrati celovito preverijo alternativne rešitve, vključno z umestitvijo v obstoječe koridorje in možnostjo vkopanega kablovoda.

“Seveda smo za razvoj, ne pa za čisto vsako ceno na račun ljudi”

Davorka Pregel . Gibanje Svoboda, je poudarila, da je projekt ČHE Kozjak in daljnovodne povezave nastajal v okviru državnega prostorskega načrta in potrebne dokumentacije za njegovo umestitev, da so vprašanja civilne iniciative legitimna ter da je zato smiselno, da se projekt obravnava na seji mestnega sveta, kjer naj ga predstavijo pristojni investitorji in institucije (MNU, MUP, ELES in DEA), z namenom jasnejše razjasnitve projekta in njegovih ciljev v kontekstu posodabljanja energetskih objektov v okolju.

“Celotna reka Drava ima 21 hidroelektrarn. 10 v Avstriji, 8 v Sloveniji, in 3 na Hrvaškem”

Aljaž Bratina .- Arsenovič za Maribor, je zavrnil trditev, da je gradnja hidroelektrarn predvsem interes kapitala, poudaril pomen hidroenergije kot obnovljivega vira ter energetsko izpostavljenost države in potrebo po njenem nadaljnjem razvoju, primerjal slovenski sistem z Avstrijo in sosednjimi državami ob Dravi ter izpostavil, da hidroelektrarne v tujini praviloma ne povzročajo večjih prostorskih težav, zato je pozval k razumnemu pristopu in podpori projektom zelene energije v korist prebivalcev.

“Naše stališče je, da več kot 15 let stare strokovne podlage za tako velik poseg niso dovolj”

Vladimira Cokoja – Klub samostojnih svetnikov, je povedala, da Maribor v sedanji obliki ne more podpreti projekta ČHE Kozjak in trase daljnovoda, ker ključna vprašanja glede varnosti, vplivov na prostor in vključevanja javnosti niso ustrezno rešena. Poudarila je potrebo po novih in neodvisnih strokovnih podlagah, resni presoji alternativ (zlasti znotraj obstoječih koridorjev in možnosti vkopanega kablovoda) ter večji vključenosti javnosti, preden se projekt lahko nadalje obravnava.

Auer: “Ne morem si primerjati vzporednic med sežigalnico in tem projektom, tudi pri sežigalnici ni ničesar jasno, pa bi kar umestili v prostor brez, da bi imeli kakršnokoli strokovno podlago”

Stojan Auer – LPR, je povedal, da ima projekt ČHE Kozjak dolgo “brado”, saj se z njim v Mariboru ukvarjajo že od leta 2007, ko je bil na pobudo mestnega sveta ustanovljen poseben delovni oziroma mediacijski odbor, ki je približno dve leti iskal možne rešitve in usklajevanja. Spomnil je, da je bila že takrat kot ena izmed strokovnih alternativ predlagana možnost vkopanega kablovoda v strugo Drave, ki naj bi bila okoljsko manj obremenjujoča, a se danes po njegovih besedah ta rešitev premalo omenja. Izrazil je tudi pomisleke glede umeščanja daljnovoda nad poseljena območja ter poudaril pomen strokovnih podlag in usklajevanja interesov ljudi in prostora.

 Jurišič: “Takšno sevanje ni niti najmanj nevarno, če se z njim srečujemo občasno, torej mi se lahko pod takim daljnovodom vsak dan peljemo desetkrat ali pa stokrat, pa ne bo nikomur nič. Ampak pod takim daljnovodom spati, živeti je pa druga zgodba.”

Igor Jurišič iz Stranke Mladi Zeleni Evrope je poudaril, da črpalnim hidroelektrarnam načeloma ne nasprotujejo, vendar opozarja, da je načrtovana trasa daljnovoda problematična zaradi negativnih vplivov na okolje in predvsem prebivalce. Izpostavil je razliko med električnim in magnetnim sevanjem ter opozoril, da naj bi dolgotrajna izpostavljenost magnetnemu sevanju lahko vplivala na zdravje in kakovost življenja ljudi, še posebej pri stalnem bivanju pod daljnovodi, zato meni, da bi bilo treba vplive trase obravnavati bistveno bolj previdno.

Iskra: “Kar je mene najbolj dotaknilo, je tale res zelo minimalna razdalja od predvidene trase daljnovoda in vseh teh negativnih vplivov”

Alenka Iskra – SD, je poudarila potrebo po pridobitvi vseh relevantnih informacij od investitorjev in ministrstva, saj na številna odprta vprašanja še ni odgovorov, ter izpostavila skrb glede bližine načrtovane trase daljnovoda naseljem in s tem povezanih vplivov na prebivalce. Ocenila je, da je bil DPN sprejet v drugačnih časovnih in okoljskih okoliščinah, zato danes morda ne odraža več vseh strožjih standardov, hkrati pa je izrazila podporo legitimnosti civilne iniciative.

Mikl: “Takrat, ko so se prve študije delale do zdaj je kar nekaj let preteklo, tehnologija gre naprej”

Milan Mikl – SDS, pa je povedal, da bodo podprli vse sklepe, ki župana zavezujejo k preverjanju odprtih vprašanj z investitorjem ter k večji transparentnosti in varnosti projekta. Dodal je, da pričakuje pojasnilo župana o dosedanjih aktivnostih v zvezi s sklepi krajevnih zborov in upoštevanje mnenja lokalne skupnosti.

Medved: problem tega projekta je državni prostorski načrt

Peter Medved – Arsenovič za Maribor, je povedal, da je projekt umeščanja trase že določen z državnim prostorskim načrtom, zato ga bo zelo težko spreminjati, pri čemer poudarja potrebo po čim večji zaščiti ljudi in zmanjšanju vplivov na okolje. Dodal je, da bodo zaradi naraščajočih potreb po električni energiji in hranilnikih takšni projekti v prihodnje nujni, vendar mora investitor v največji možni meri upoštevati interese prebivalcev, tudi z odkupi in preselitvami objektov, kjer je to potrebno.

Luketič: “Podpiram tudi zahtevo da se proučijo vse druge možnosti trase, ki so mogoče za okolje in za ljudi, bolj sprejemljive”

Zdravko Luketič – Nsi, se je strinjal z večimi predhodniki, da pri tej točki primanjkuje ključnih informacij in strokovnih mnenj, zato bi bilo po njegovem mnenju smiselno razpravo prekiniti ter pridobiti celovite odgovore na naslednji seji. Dodal je, da podpira predlagane sklepe in iskanje okolju ter ljudem bolj sprejemljivih rešitev, vendar opozarja, da odločanje brez vseh podatkov ni ustrezno.

Milovanović je na tej točki predstavil tri sklepe. Povedal je, da obstajajo odprta vprašanja, da se povabi investitorja in strokovno javnost za dodatna pojasnila ter da se preverijo alternativne rešitve trase. Dodal je še dopolnjen predlog, naj se ponovno preuči projekt z vidika geomehanskih študij, odgovornosti investitorja ter vpliva na vrednost nepremičnin in možnosti kablovoda kot alternative.

Mestni svet Mestne občine Maribor je na seji sprejel vse štiri sklepe, pri čemer so bili prvi trije potrjeni soglasno oziroma skoraj soglasno.

Četrti sklep posebej poziva investitorja, državo in prihodnjo vlado k takojšnjemu regijskemu dogovoru o koncesijah po vzoru zgodovinskega dogovora iz leta 1913 ob umeščanju hidroelektrarn Hidroelektrarna Fala in Hidroelektrarna Mariborski otok.

The post Podpora razpravi o ČHE Kozjak in poziv k preveritvi projekta ob številnih pomislekih appeared first on Lokalec.si.