Najstarejša udeleženka Punc v jami

2 hours ago 16

Lani je pri 78 letih v Bostonu pretekla svoj 35. maraton, letos bo za praznik žensk drgnila Punce v jami. Prihaja legenda: Tonka Zadnikar. Letos bo dopolnila častitljivih 79 let, ko se bo kot najstarejša udeleženka znašla na startu prireditve Punce v jami in bo, tako kot je to že običaj na dogodkih kamor pride merit moči, pozabila na leta.

»No, pa tudi sicer vsak dan sproti pozabim, koliko jih štejem. Bi morala počasi že malo ‘bremzati’, pa ne,« priznava Tonka Zadnikar, legendarna oskrbnica slovenskih planinskih koč, ki je lani pretekla tudi svoj 35., sicer najstarejši in najtežji maraton na svetu, 42-kilometrsko bostonsko preizkušnjo.

Bo zato tek po jami za babico naše smučarke Mete Hrovat mala malica? »Joj, veste, leta prinesejo svoje,« odgovori z zadržkom, nakar izvemo, da trenutno ravno trenira za major, eno najprestižnejših svetovnih maratonskih tekem, sestavljeno iz serije najbolj prepoznavnih svetovnih maratonov, ki veljajo za vrhunske in najtežje dosegljive. Nekaj, kar si želi skoraj vsak maratonec. »Čudne plane sem si zadala. Ampak počasi vse to zdrgnem, pa gre,« se nasmeje Tonka, ki ne more skriti veselja, da ji je končno uspela pravočasna prijava na Punce v jami: »Vedno sem bila prepozna.« S seboj bo pripeljala še sosedo in dve sosedini prijateljici. Tonka bo tekla, one bodo hodile. Kajti »zakaj bi v Zasavje z Gorenjske peljal prazen avto, a ne?«

Če si je Tonka pri 70-ih zadala nekaj težkih ciljev in izpolnila vse, razen enega, bo major nagrada sebi za 80 let, ki jih bo zaokrožila prihodnje leto. O tem življenjskem izzivu pravi: »Mislila sem narediti 42-ke, šest 42-kilometrskih maratonov po svetu, a se mi nekaterih izpred nekaj let ne priznajo. Zato bom letos in prihodnje leto tekla šest enaindvajsetic (šest 21-kilometrskih malih maratonov op. p.) po evropskih mestih.« Letos tri, drugo leto tri, je trdno odločena.

Nanje, tako kot na Punce v jami, se posebej ne pripravlja. Trenira, kolikor ji čas dopušča, pravi, in razkrije svojo intenzivno časovnico: »Ker ob nedeljah delam na Lovrencu, z Meto (vnukinjo Hrovat, o. p.) v Kranjski Gori kuhava štruklje, vmes pa je še kakšen pohod …«

Če o Meti ni dvoma, da je športne in kuharske gene podedovala po babici, je na vprašanje, po kom je dobre noge, vitalnost in vzdržljivost dobila Tonka, malce težje odgovoriti. »Kuharske sem gotovo podedovala po svoji mami, Meta pa po meni, glede onih drugih pa pri nas ni bilo nikogar … No, razen Dušana Mravljeta (slovenski ultramaratonski tekač, letnik 1953, o. p.), mojega bratranca,« pove Tonka. In doda: »Z Dušanom sva dva povsem različna svetova. On je prej naredil veliko, jaz pa zdaj počasi drgnem in vztrajam.« Letos bo zdrgnila še kraške hribe, Hrastnik trail, traile Podbrdo, Ratitovec, Kriška gora, …, ki so ji dosti bolj všeč kot cestni teki.

Tonka je kar štiri desetletja svojega življenja prebila kot oskrbnica koč v slovenskih planinah. »Pet let Mihov dom, osem let Golica, trinajst let Kriška gora, dve leti sem pomagala Valvasorjevo kočo gor postavljati, zadnjih osem let pa sem bila na Tonkini koči na Vršiču,« gladko našteje in zaključi: »Potem pa smo nehali, ker ni bilo ljudi, ki bi delali. Zdaj imamo booking, oddajamo in če me potrebujejo kot gospodinjo, grem kaj skuhat.«