Nahajališče fosilov v Ribiškem naselju nastalo na širšem tropskem območju

Paleontološko najdišče v Ribiškem naselju je daleč naokrog znano po številnih fosilih dinozavrov, krokodilov, rib in drugih organizmov, ki so tu živeli pred približno 80 milijoni leti, najdišče pa je še posebej cenjeno, ker so se fosili v njem odlično ohranili. Kako je do tega prišlo, razkriva nova mednarodna raziskava, ki so jo objavili v reviji Global and Planetary Change in sloni na analizah bazovskega sinhrotrona Elettra.

Študija, ki sta jo vodila raziskovalca Federico Fanti iz Univerze v Bologni in Alfio Alessandro Chiarenza iz angleške univerze University College London, prikazuje nastanek fosilov organizmov iz obdobja zgodnje krede v najdišču na tržaškem Krasu. S kombinacijo sedimentoloških, geokemičnih in tafonomskih podatkov ter z analizami, izvedenimi s pomočjo sinhrotronske svetlobe in paleo-klimatskih simulacij, so raziskovalci razvili nov model o nastanku redkih nahajališč, v katerih se ostanki organizmov ohranijo izjemno dobro.

Analize, ki so jih izvedli v bazovskem sinhrotronu, so omogočile vpogled v sestavo sedimentnih plasti v resoluciji mikrometrov. Zbrani podatki so pokazali, da nahajališče fosilov v Ribiškem naselju ni sad enega samega katastrofičnega pojava, ki naj bi prizadel mirno in odmaknjeno morsko območje, kot se je mislilo v preteklosti, temveč da je nastalo na širšem morskem in tropskem območju s pogostimi monsuni. Plimovanje, poplave, tropske nevihte in mikrobna dejavnost so po novih ugotovitvah povzročile hitro pokopavanje organizmov in s tem preprečile njihovo razpadanje.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.