“Neumne majhne pi*ke”: vulgarna eskalacija levičarske retorike

Če smo že pred nastankom desnosredinske vlade pričali brutalnim izpadom levičarjev, se njihova retorika zdaj le še stopnjuje. Ko zmanjka argumentov, se poslužujejo žaljivk – in to na najbolj vulgaren način. Član propadlih strank LDS in Zares Bogdan Biščak je na družbenih omrežjih z navdušenjem delil zapis hrvaškega novinarja Borisa Dežulovića, objavljen v levem časniku Dnevnik.

V njem Dežulović slovenske desničarje označi ne le za lažnivce, tatove in morilce, temveč tudi za “navadne majhne pi*ke” in “neumne majhne pi*ke”. Nekdanji politik LDS in Zares Bogdan Biščak je zapis pospremil z besedami: “Spet odlični Boris Dežulović.”

Dežulović, ki redno piše za Dnevnik, je v svojem tipičnem žaljivem slogu komentiral domoljubni shod, ki je potekal 7. julija v Ljubljani. Tako kot drugi levičarski aktivisti se je tudi on raje ukvarjal z domnevnimi ekstremističnimi simboli kot z jedrom problema, ki je mlade pripeljalo na ulice – z ogroženo varnostjo v lastni državi.

Hrvaški novinar Boris Dežulović (Foto: FB)

“Desničarji lažejo, kradejo in koljejo …”

Namesto da bi se levica spopadla z vprašanji verodostojnosti dokazov, demografskimi trendi ali legitimnimi skrbi mladih za prihodnost svoje domovine, je Boris Dežulović v članku z naslovom Generacija imbecilitete zapisal (citat iz besedila, ki ga je Biščak delil): “Skratka, ne le da “desničarji lažejo, kradejo in koljejo”, desničarji so tudi navadne majhne pičke. In to neumne majhne pi*ke.”

Foto: FB

Dežulović, ki ga del slovenske levice slavi kot intelektualca, ni ponudil niti enega resnega argumenta o migracijah, integraciji ali kulturni združljivosti. Namesto tega se je spustil na raven najcenejših osebnih napadov. Biščak, ki se v javnosti predstavlja kot izkušen politični analitik, tega ni obsodil. Nasprotno – zapis je označil za “odličnega”, kar pa ni presenečenje – sovražna retorika je postala mainstream slovenske levice.

Ni naključje, da Bogdana Biščaka še vedno pogosto vabijo na RTV Slovenija kot političnega komentatorja. Predstavlja glas uradne leve elite, čeprav je v preteklosti že večkrat posegel po izjemno žaljivem tonu. V normalni državi bi dnevni časopis z največjo naklado zaradi lastnega ugleda že zdavnaj prekinil sodelovanje s kolumnistom, ki sodržavljanom reče “golazen” in jim predlaga odvzem državljanstva zgolj zato, ker se z njimi politično ne strinja.

Sicer pa – kaj pričakovati od nekoga, ki Anisu Ličini reče “protestnik”, vulgarnemu Alemu Maksutiju pa “politični komentator”?

A.H.