Na slovenskih njivah opažajo posebnega “krompirjevega čuvaja,” če ga vidite, ga nikar ne uničujte

S prihodom pomladi in nove sezone sajenja krompirja se na slovenskih vrtovih in njivah vsako leto začne tudi znana bitka proti enemu največjih škodljivcev pri pridelavi krompirja,koloradskemu hrošču. Letos pa med vrtičkarji, kmeti in ljubitelji narave veliko zanimanja povzroča prav posebna žuželka, ki jo številni opisujejo kot naravnega zaveznika pri zaščiti krompirja.

Gre za plenilsko stenico Perillus bioculatus, ki jo nekateri poznajo pod imenom »krompirjev čuvaj«.

Na njen pojav je na družbenih omrežjih opozoril tudi bralec, ki je zapisal, da je bila koristna stenica v zadnjih sezonah opažena že v Cerknici, Loški dolini, na Vrhniki, po delu Dolenjske in tudi v Slovenskih goricah. Njegova objava je hitro pritegnila pozornost številnih vrtičkarjev, saj mnogi za to žuželko sploh še niso slišali. Kot poudarja, je pomembno predvsem eno. Če jo opazite na krompirju, je nikar ne uničujte. Gre namreč za plenilsko vrsto, ki se hrani prav s koloradskim hroščem in njegovimi ličinkami.

Krompirjev čuvaj (Perillus bioculatus) – naravni sovražnik koloradskega hrošča

Žuželka, ki bi lahko pomagala številnim vrtičkarjem

Krompirjev čuvaj je za marsikoga na prvi pogled precej nenavadna žuželka. Sprva je belo-črne barve, kasneje pa zaradi prehranjevanja z ličinkami koloradskega hrošča postane oranžno obarvan. Prepoznati ga je mogoče tudi po značilnem vzorcu na hrbtu, ki spominja na črko Y. Prav zaradi videza ga ljudje pogosto zamenjajo za škodljivca in ga uničijo, čeprav v resnici pomaga pri zaščiti rastlin. Plenilska stenica se namreč hrani z jajčeci, ličinkami in drugimi razvojnimi oblikami koloradskega hrošča, ki velja za enega najbolj trdovratnih škodljivcev v kmetijstvu.

Koloradski hrošč še vedno povzroča ogromno škode

Koloradski hrošč, strokovno imenovan Leptinotarsa decemlineata, je eden največjih sovražnikov krompirja. Odrasel hrošč je dolg približno en centimeter in ima značilne rumene pokrovke z desetimi črnimi progami. Prav po teh progah ga večina ljudi hitro prepozna. Čeprav ga pogosto opazimo predvsem na krompirju, napada tudi druge rastline iz družine razhudnikovk, med drugim paradižnik, jajčevce in nekatere plevele. Največ škode povzročajo predvsem ličinke, ki so izredno požrešne. V kratkem času lahko popolnoma objedajo liste krompirja in rastline močno oslabijo. Posledično se zmanjša pridelek gomoljev, rastline pa lahko v hujših primerih celo propadejo.

Kako se koloradski hrošč širi?

Koloradski hrošč izvira iz Severne Amerike, v Evropo pa se je razširil v prvi polovici 20. stoletja. V Sloveniji so ga prvič opazili po drugi svetovni vojni na območju Krškega polja. Danes je razširjen praktično po vsej Evropi in velja za stalnega spremljevalca krompirjevih nasadov. Prezimi v zemlji, spomladi pa začne ob višjih temperaturah ponovno prihajati na površje. Samice so izredno plodne in lahko izležejo tudi več sto jajčec. Ta odlagajo na spodnjo stran listov, iz njih pa se po nekaj dneh izležejo ličinke, ki začnejo intenzivno objedati rastline. V Sloveniji se običajno razvijeta dva rodova letno, v toplejših sezonah pa ponekod tudi več.

Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) velja za enega največjih škodljivcev krompirja

Ker se številni insekticidi iz leta v leto izkazujejo za manj učinkovite, strokovnjaki vse več pozornosti namenjajo naravnim načinom zatiranja škodljivcev. Prav zato je pojav krompirjevega čuvaja med vrtičkarji povzročil toliko zanimanja. Plenilske stenice so v naravi zelo pomembne, saj pomagajo ohranjati ravnovesje med različnimi vrstami žuželk. Krompirjev čuvaj lahko pomembno zmanjša populacijo koloradskega hrošča brez uporabe kemičnih sredstev.

Kaj lahko storijo vrtičkarji?

Strokovnjaki priporočajo redno pregledovanje krompirjevih rastlin, predvsem spodnje strani listov, kjer se najpogosteje skrivajo jajčeca koloradskega hrošča. Pomembno je tudi zgodnje odstranjevanje ličink, saj te povzročijo največ škode. Na manjših vrtovih je še vedno zelo učinkovit ročni pobir hroščev in ličink. Pomaga lahko tudi kolobarjenje, saj hrošči težje najdejo nove nasade krompirja, če niso na istem mestu kot leto prej. V zadnjih letih številni uporabljajo tudi zastirko iz slame, ki lahko nekoliko oteži dostop škodljivcem do rastlin.

Ljudje pogosto uničijo koristne žuželke

Velik problem pri zaščiti koristnih plenilcev je predvsem nepoznavanje. Veliko ljudi namreč ob pogledu na nenavadno stenico samodejno sklepa, da gre za škodljivca. Prav zato poznavalci narave opozarjajo, da je dobro pred uničevanjem žuželk preveriti, za katero vrsto sploh gre. Krompirjev čuvaj lahko namreč pomembno pomaga pri zmanjševanju populacije koloradskega hrošča.

Krompirjev čuvaj pomaga zmanjševati populacijo koloradskega hrošča na krompirjevih nasadih

Pojav krompirjevega čuvaja je še en primer, kako lahko narava sama pomaga pri uravnavanju škodljivcev. Čeprav popolne rešitve za koloradskega hrošča verjetno ni, lahko kombinacija naravnih plenilcev, pravilne obdelave tal in premišljene zaščite rastlin pomembno zmanjša škodo. Če jo boste opazili, si jo dobro oglejte. Morda prav ona pomaga rešiti vaš krompir pred enim največjih škodljivcev pri nas.

Pripravil: K. J.
Vir: Facebook / Integrirano varstvo rastlin / Kmetijski inštitut Slovenije