Medi(n)teran: Roženice

Ko govorimo o zvoku Istre, večina najprej pomisli na dvoglasno petje in značilno istrsko lestvico. Toda njun prepoznavni zven že stoletja soustvarjajo tudi roženice, eno najstarejših ljudskih glasbil na istrskem polotoku, ki še danes odmeva na vaških praznovanjih, folklornih srečanjih in kulturnih prireditvah.

Roženice sodijo med lesena pihala z dvojnim jezičkom, zato jih etnomuzikologi pogosto primerjajo z oboo oziroma njenimi zgodovinskimi predhodniki. Izdelane so iz lesa, njihov značilen stožčast kanal pa skupaj z dvojnim trstičnim jezičkom ustvarja prodoren, jasen in nekoliko rezek ton, ki ga je mogoče slišati že na veliki razdalji. Prav zaradi te zvočne moči so bile nekoč nepogrešljive ob vaških plesih, porokah, šagrah in drugih skupnostnih praznovanjih.

Posebnost roženic je, da se praviloma igrajo v paru. Ena je večja in proizvaja nižje tone, druga manjša in proizvaja višje tone, skupaj pa ustvarjata značilno dvoglasje, tesno povezano z istrsko glasbeno tradicijo. Tak način igranja ni naključje, saj temelji na posebnem tonskem sistemu, znanem kot istrska lestvica. Ta glasbena posebnost je skupaj z dvoglasnim petjem postala eden najprepoznavnejših simbolov istrske kulturne dediščine in je uvrščena na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Čeprav marsikdo roženice enači s sopilami s Krka in Kvarnerja, med glasbili obstajajo razlike. Sorodna sta si po zgradbi in načinu igranja, vendar se razlikujeta v izdelavi, obliki jezička, tehniki igranja in barvi zvoka. Poznavalci poudarjajo, da imajo roženice nekoliko mehkejši zven, medtem ko so sopile ostrejše in glasnejše. Tudi poimenovanja se po Istri razlikujejo. Ponekod jim pravijo sopele, drugod sopile ali supiele, kar priča o bogati jezikovni in kulturni raznolikosti istrskega prostora.

Natančen izvor roženic ni povsem razjasnjen. Del raziskovalcev meni, da izhajajo iz srednjeveškega glasbila šalmaj, ki je bilo nekoč razširjeno po Evropi, nato pa je skoraj povsem izginilo iz glasbene prakse. V Istri se je njegova tradicija ohranila v ljudskem okolju, kjer se je razvila v današnjo obliko roženic. Prav zaradi tega veljajo za pomemben primer žive evropske glasbene dediščine.

Ana Zupan