Mariborski svetniki razpravljali o sežigu odpadkov in izpostavili številne pomisleke

Mestni svet Mestne občine Maribor se je na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor seznanil s prijavo na javni razpis za izbor koncesionarja za izvajanje državne javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.

Direktor EIOM d.o.o. dr. Vito Martinčič je pojasnil, da oddaja obsežne tehnične in finančne dokumentacije pomeni šele vstop v nadaljnji strokovni dialog z državo, brez neposrednih finančnih ali pravnih posledic.

Projekt sicer predvideva energijsko izrabo 31.000 ton odpadkov letno v okviru javne službe ter dodatnih 19.000 ton posebnih frakcij. Ocenjena vrednost investicije znaša približno 91 milijonov evrov, začetek obratovanja pa je načrtovan leta 2034. Po navedbah predlagateljev bi obrat zagotavljal do 60 odstotkov toplote za sistem daljinskega ogrevanja, zmanjšal odvisnost od zemeljskega plina ter dolgoročno stabiliziral stroške ravnanja z odpadki in ogrevanja.

“Gre za dolgoročne posledice za zdravje ljudi in prihodnje generacije”

 Stojan Auer (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti – LPR) je v razpravi izrazil zadržke glede gradnje sežigalnice v Mariboru. Poudaril je, da država ni pripravila resnih analiz alternativnih rešitev ravnanja z odpadki in je odgovornost preložila na občine. Opozoril je na nejasno financiranje projekta, visoke stroške investicije (okoli 110 milijonov evrov) ter vprašanje, kaj se bo zgodilo z 20–30 % ostankov po sežigu. Kritičen je bil tudi do umeščanja sežigalnice v urbano okolje drugega največjega mesta ter do naročenih strokovnih mnenj, za katera meni, da so lahko pristranska. Zavzel se je za premišljeno odločanje, transparentne podatke o financiranju in upoštevanje tudi nasprotnih strokovnih stališč, saj gre za dolgoročne posledice za zdravje ljudi in prihodnje generacije.

Peter Medved (Lista Arsenovič za Maribor) je poudaril, da je projekt sežigalnice trenutno v fazi priprave državnega prostorskega načrta, ki vključuje presojo vplivov na okolje ter zakonsko določeno sodelovanje javnosti. Izpostavil je, da o sami gradnji še ne odločajo, saj ni zagotovila, da bo objekt mogoče umestiti v prostor ali da bo okoljska presoja pozitivna.

“Tudi najsodobnejša tehnologija ne pomeni ničelnih izpustov”

Tjaša Gojkovič (Lista kolesarjev in pešcev) je poudarila, da mora razprava temeljiti predvsem na vplivih na zdravje ljudi, saj se Slovenija že zdaj sooča z visoko stopnjo onesnaženosti zraka. Opozorila je, da tudi najsodobnejše tehnologije ne pomenijo ničelnih izpustov, zato meni, da je potrebna neodvisna presoja vplivov na zdravje, epidemiološke analize ter jasna strategija, ki daje prednost zmanjševanju odpadkov in recikliranju. Dejala je: “Čeprav imamo po podatkih Evropske agencije za okolje nekoliko boljši položaj kot Ljubljana, smo še vedno med bolj onesnaženimi urbanimi območji v Evropi. To ni izhodišče, na katerem bi si lahko privoščili dodatno obremenitev za brez izjeme. Vsak sežig odpadkov pomeni emisije, tudi najsodobnejša tehnologija ne pomeni ničelnih izpustov.”

Pomisleki glede ustanovitve novega podjetja

Milan Mikl (SDS) je izrazil pomisleke glede ustanovitve podjetja Energetika iz odpadkov Maribor (EIM d.o.o.), saj ga skrbi, da bi se z ustanovitvijo hčerinske družbe odgovornost v primeru težav prenesla z javnega podjetja na novo firmo. Ob tem ga zanima tudi veljavnost družbene pogodbe, razmerje med Snago in novim podjetjem ter način nadzora nad upravljanjem sredstev.

Alenka Iskra (SD) poudarja, da je ravnanje z odpadki nujna odgovornost mesta in da trenutno druge realne alternative kot sežigalnice ni na mizi, zato se z informacijo danes zgolj seznanjajo. Vseeno pa pričakuje odgovore na vprašanja, ki so jih zastavili nekateri svetniki.

“Sežig ni čarobna rešitev”

Davorka Pregl (Gibanje Svoboda) pa je dejala, da je treba o projektu voditi široko in transparentno javno razpravo ter odločitev sprejeti na podlagi podatkov, stroke in dolgoročne odgovornosti, ne na podlagi strahu. Ob tem meni, da lahko ob strogih okoljskih pogojih in popolnem nadzoru sežigalnica predstavlja nadzorovano in strateško rešitev za ravnanje z odpadki, pri čemer mora biti zdravje ljudi na prvem mestu. “Strah je po eni strani razumljiv, ampak naša dolžnost ni odločati na podlagi strahu, ampak na podlagi podatkov, stroke in dolgoročne odgovornosti do mesta. S tem, da zdravje moramo postaviti zagotovo na prvo mesto, in da odpravimo pomisleke z javnimi razpravami.”

Karin Jurše (Gibanje Svoboda) je poudarila, da se osebno in politično zavzema proti sežigalnici v Mariboru predvsem iz zdravstvenih razlogov ter opozorila na okoljske in finančne tveganja projekta. Izpostavila je vprašanje smiselnosti kandidature za koncesijo, saj bi morebiten umik lahko povzročil dodatne stroške, ter podvomila v dolgoročno rentabilnost sežigalnic, ki drugod po Evropi zaradi zmanjševanja odpadkov postajajo nerentabilne. Ob tem je pozvala k širši razpravi o lokaciji in k neposrednemu vprašanju prebivalcev, ali takšen projekt sploh podpirajo.

Arsenovič: Energetska izraba odpadkov kot nujna in finančno vzdržna rešitev za Maribor

Saša Arsenovič, župan MOM, je poudaril, da ima Maribor težavo z ostankom odpadkov, ki jih po ločevanju ni mogoče ponovno uporabiti, zato jih po visokih cenah odvažajo drugam, kjer jih sežgejo, stroški pa se odražajo na položnicah. Izpostavil je, da bi z lastno sežigalnico lahko postali del rešitve, zagotovili cenejše daljinsko ogrevanje za tretjino prebivalcev, priključenih na vročevod, ter izkoristili možnost ugodnega sofinanciranja, ki ga po njegovih besedah omogoča tudi Evropska investicijska banka. Ob tem je dodal, da deponiranje odpadkov ni več dopustno, zato je energetska izraba po njegovem mnenju realna in odgovorna alternativa.

Vito Martinčič, je pojasnil, da so v okviru priprave projekta izvedli neodvisno študijo izvedljivosti (feasibility study), ki je analizirala različne tehnologije, vključno s pirolizo, ter pokazala, da je energetska izraba odpadkov trenutno najustreznejša rešitev. Poudaril je, da je projekt zasnovan skladno z evropskimi in še strožjimi slovenskimi okoljskimi standardi, da bi z razširitvijo daljinskega ogrevanja povečali izkoristek energije (R1 faktor) ter hkrati zmanjšali emisije iz individualnih kurišč, ki so med večjimi onesnaževalci v Mariboru.

Informacija o vsebini prijave na javni razpis za izbor koncesionarja za izvajanje državne javne službe sežiganja komunalnih odpadkov je bila sprejeta.

Več iz seje sledi.

The post Mariborski svetniki razpravljali o sežigu odpadkov in izpostavili številne pomisleke appeared first on Lokalec.si.