Magdalena Cundrič: LOV ZA VAMPIRJI

Piše: Jana Hartman Krajnc

Pri založbi Mariborski kulturni center je kot 372. publikacija zbirke Frontier izšel kriminalistični roman LOV NA VAMPIRJE pisateljice Magdalene Cundrič. Nosi letnico 2026. Kolofon navaja, da jo je uredil Gregor Lozar, oblikoval Jakec Herženjak, grafično zasnoval Romeo Štrakl, sliko na naslovnici pa je prispevala avtorica. In prav ta naslovnica, ki je žive oranžne barve, na kateri sta narisana zadaj v obrisih posmehljiva obraza, v ospredju pa velik smejoč obraz bitja, ki se cinično, škodoželjno smeji, ti da marsikaj slutiti o vsebini, posebno še, ker SSKJ razlaga, da je vampir lahko po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri, ali brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec. Po branju vsebine spoznamo, da se nanaša na drugo razlago. Knjiga obsega 238 strani in je razdeljena na kratka poglavja, kar prispeva k lažji berljivosti. Teh je 32 in so označena samo s številkami.

Vsebina se začne idilično z opisom nekega vikenda v čisti naravi, kjer se Olga, ravnateljica gimnazije, ukvarja z vrtičkom, njen mož Konrad, pomočnik župana občine, pa se odpravlja na partijo taroka s starimi znanci. Idilika se spremeni v skrivnostnost. Mrači se in Olga ostane sama. Tudi ona se bo kmalu odpravila domov. Tedaj nastopi sprožilni moment. To je klic po mobitelu, kjer ji neznan ženski glas pove, da je eden od profesorjev na njeni šoli zlorabil njeno hčerko in zlorablja tudi druga dekleta. Ne izda tega pedofila niti svojega imena. Dogovorita se, da se bo ta mati oglasila jutri pri njej v šoli. Boj kot se temni, bolj napetost raste. Olga zasliši čudno šumenje in zasluti, da nekdo prihaja. V luninem svitu zagleda silhueto in odblesk rezila. Hoče v brunarico, »a močna roka jo je prijela od zadaj za vrat. Zdrsnila je na tla.« (Str. 13.) To je več kot pomenljiv začetek v zapleteno detektivko.

Vsebina je vseskozi napeta in se zapleta in zapleta. Spoznamo zlorabljeno gimnazijko Brino, ki jo zapelje njen profesor Aleksander, in ko zanosi, ji pomaga, da splavi ter jo zavrže. Ona, naivka, je še vedno zaljubljena vanj. Spoznamo njeno mater Nežo, to je tisti glas, ki je klical ravnateljico na vikend. Hoče pomagati svoji hčerki, ki doživlja travme, a vedno ji nekaj prepreči, da ne more izdati profesorja. Do pogovora z ravnateljico ne pride, ker policija odkrije, da je Olgo nekdo v brunarici na vikendu umoril. Policist Boris in njegova pomočnica Teja sta glavna raziskovalca primera. Toda smrt ravnateljice ni edina. Nasilno umre tudi Olgin mož Konrad, Ines, ki je računovodkinja na občini, in varnostnik v gradbeni firmi. Vseskozi je glavni antagonist profesor Aleksander, ki je sicer poročen in ima dva otroka, a ko žena izve, da ima še druge ženske in da se zadovoljuje s svojimi dijakinjami, se namerava od njega ločiti. Sploh pa je on narcistična osebnost, spolni sprevrženec, pohlepnež, podlež, ki bi za denar naredil vse, zato je povezan s kriminalci, kot sta direktor gradbene firme Čanko in Andrej Vagros, pogrešani direktor gradbenega podjetja Kamen. Skoraj jim uspe, da obrnejo sum na umrle, češ da so bili člani mamilaške družbe.

Posebna zanimivost pri tem romanu je, da od časa do časa preide vsevedni pripovedovalec v prvoosebnega. Ta je Olgina in Konradova hči Sabina, ki naenkrat izgubi oba starša. Pripoveduje o svojem doživljanju. Je študentka novinarstva in ko postane sirota in se utaplja v žalosti, ji pomagajo teta, mamina sestra, in trije prijatelji, študentje novinarstva: Maja, Nika in Luka. Ti trije z njo vred postanejo vzporedni raziskovalci umorov. Pridejo do zanimivih ugotovitev, povežejo se s hekerjem Nejcem in nazadnje pomagajo policistom, da ujamejo Aleksandra, Čanka, Vagrosa in – župana. Napetost se zapleta čisto do zadnjega poglavja, ko se izkaže, da je celo župan, ki je ves čas videti nedolžna oseba, usodno povezan s kriminalci. Korupcijsko je prodajal občinsko zemljo v okviru projekta Severna linija Vagros in pomagal pri nečednih poslih. Izkaže se, da so bile poštene osebe Olga, Konrad in Ines, ki so morali propasti zato, ker so preveč vedeli o izprijencih, ki so se za svoje koristi posluževali vseh sredstev. Da, žrtev je veliko, ne samo tisti, ki so bili umorjeni, ampak tudi kolateralni posamezniki (Sabina, Brina).

Ideja tega literarnega dela je izražena med vrsticami na zunanji strani zadnje platnice, to je pogum posameznikov, ki se upajo zoperstaviti »vampirjem« – tistim, ki izkoriščajo moč nad šibkejšimi. Katarza je v tem, da poštenost premaga skorumpiranost.

Roman je odličen, tako po svoji zgradbi kot stilu. Dogaja se v sodobnosti, kajti tudi dandanes so marsikje na oblasti in na vidnih položajih taki, ki so do tja prišli s pokvarjenostjo in goljufijami. Čas pa označuje tudi sodobno življenje in naprave, kot so računalniki, v katere posegajo hekerji …

Na strani 86 se mladi pogovarjajo, kako bi ustvarili na spletu lažni profil, s katerim bi zavajali morilce, da bi se izdali. Luka predlaga: »Jaz lahko izdelam profil. Imenoval bi se lahko, npr. Odmevi resnice. Ali pa kaj drugega. Lov na vampirje, na primer.« In prav to slednje je pisateljica vzela za naslov celotnega dela.

Osebe so slikovito opisne. (Primer župana: »Bil je starejši, nekoliko debelušen in majhen možak. Imel je polno brado in brke, njegov izraz je bil zamišljen. Njegovi lasje so bili kratki, svetlo rjave barve in so se že redčili. Okoli oči in ust je imel gube.« Na str. 25). Prav tako so živo naslikani kraji dogajanja, da si jih lahko bralec natančno predstavlja. (Primer: »Ob vhodu je stala kamera, ki se je počasi obračala, kot bi nas opazovala. Luči nad vhodom so utripale – ena je že skoraj pregorela in je metala neenakomerno svetlobo, ki je ustvarjala plešoče sence.« Str. 110). Pohvalno je, da je poleg vidnih in slušnih opisov uporabljen na več mestih tudi opis vonja, kar v zgodbah malokrat najdemo. (V zraku je visel vonj po močni kavi in barvilu za tiskalnik. – str. 104. Zrak je bil težak, poln vonja po prahu in kovini. – str. 109.) Odlični so tudi dialogi, ki pripoved poživijo in jo poganjajo naprej.

S tem romanom je Magdalena Cundrič, upokojena profesorica in nekdanja ravnateljica gimnazije, dokazala, da je odlična pisateljica.