Luka Mesec: »Mesto si zamišljamo kot mesto sosesk«

V naslednjih tednih bomo objavljali pogovore z različnimi kandidati za župana Ljubljane. Vsem smo zastavili podobna in primerljiva vprašanja o razvoju mesta in njegovih ključnih izzivih. Tokrat odgovarja kandidat Levice, ki v ospredje postavlja dostopna stanovanja, razvoj sosesk, boljši javni promet in večjo vlogo prebivalcev pri odločanju o prihodnosti mesta.

Po letih delovanja v nacionalni politiki kandidirate za župana Ljubljane. Kaj vas je prepričalo, da je zdaj pravi čas, da vodite Ljubljano?

Kandidiram, ker imam Ljubljano rad in ker sem prepričan, da lahko s svojimi izkušnjami doprinesem k njenemu razvoju. Zakaj prav zdaj? Ker je bilo 20 let politike enega župana dovolj in ker mesto potrebuje nove prioritete. Ljubljana je lepo mesto in marsikaj je bilo dobro narejenega. Toda vse pogosteje se postavlja vprašanje, kdo si življenje v njej še lahko privošči. Če mladi tukaj ne morejo do stanovanja, če družine odhajajo, ker je bivanje predrago, in če za vsakodnevne poti izgubljamo vse več časa, mora to postati osrednja skrb mestne politike.

Mi postavljamo štiri prioritete bodoče mestne politike: 1. soseske, 2. stanovanja, 3. promet, 4. storitve v mestu. Mesto si zamišljamo kot mesto sosesk. Ključen ukrep je, da bomo vsaj 5 % občinskega proračuna namenili obnovi in razvoju sosesk. Na stanovanjskem področju je ključna dostopnost stanovanj, čemur bomo sledili z regulacijo Airbnbja, ukrepi za aktivacijo praznih stanovanj ter gradnjo novih sosesk. V prometni politiki bo prednostno zagotavljanje celovitih in varnih kolesarskih poti ter izboljšanje javnega prometa. Pri storitvah v mestu pa smo se zavezali k brezplačnemu vrtcu, hkrati pa je treba vzpostaviti dolgotrajno oskrbo na domu ter odgovoriti na krizo v zdravstvu.

Kaj vas v današnji Ljubljani najbolj moti? Katero odločitev ali spremembo bi kot župan postavili na prvo mesto?

Najbolj me moti, da si lahko na Ljubljano ponosen, pa si v njej vse težje ustvariš življenje. Najprej študiraš, delaš, imaš prijatelje in družino, potem pa ob iskanju stanovanja ugotoviš, da boš moral drugam. Ali pa za najemnino nameniš tolikšen del plače, da vsak nepričakovan strošek postane težava. Zato je zame eno ključnih vprašanj prihodnosti Ljubljane, kako ljudem omogočiti, da v mestu ostanejo in dobro živijo.

Zato na prvo mesto postavljam dostopna stanovanja. Kot župan bi občinska zemljišča in proračunska sredstva prednostno usmeril v gradnjo javnih najemnih stanovanj ter s stanovanjskim skladom določil jasne roke za izvedbo. Obenem bi omejili oddajanje stanovanj turistom, okrepili nadzor ter ustanovili javno najemno službo za aktivacijo praznih stanovanj.

V politiki ste delovali na državni ravni, tudi kot minister. Katere izkušnje bi lahko prenesli v vodenje mesta? Kaj bi v mestni upravi spremenili najprej?

Kot minister sem pridobil veliko izkušenj s pogajanji, vodenjem kompleksnih projektov in usklajevanjem različnih interesov. Čeprav je imela naša poslanska skupina v prejšnjem mandatu le 5 poslancev, smo se podpisali pod tri velike reforme: pokojninsko, dolgotrajno oskrbo in postavili temelje stanovanjske politike.

Dosedanji župan je imel zadnjih dvajset let praviloma večino v mestnem svetu. Po teh volitvah pa bo mestni svet veliko bolj pisan in v njem bo treba znati sodelovati, delati v koalicijah in sklepati kompromise. Takšnega dela sem vajen, saj je moja politična pot ves čas vodila skozi usklajevanje, najprej znotraj lastne skupine, nato v manjšinski vladi in na koncu kot partner v vladi.

V mestni upravi pa bomo najprej spremenili način odločanja in prekinili prakso enoosebnega odločanja. Več besede bodo dobile četrtne skupnosti in prebivalci. Pet odstotkov občinskega proračuna bomo namenili projektom v soseskah. O porabi teh sredstev bodo soodločali prebivalci, mestna uprava pa bo pomagala s svojim znanjem in zagotavljala izvedbo.

Napovedali ste, da bi pet odstotkov občinskega proračuna namenili projektom, o katerih bi odločali meščani. Kako bi potekalo to soodločanje in kako bi zagotovili, da bodo pobude četrtnih skupnosti tudi izvedene?

Drži. Tako kot sem že omenil, prebivalci najbolje vedo, kje v njihovi soseski manjka otroško igrišče, drevored ali prostor za druženje. Želim, da dobijo tudi možnost, da o teh izboljšavah soodločajo. Pet odstotkov občinskega proračuna bi zato namenili prioritetam, ki jih bodo določile četrtne skupnosti same.

Četrtne skupnosti bodo prostor, kjer bi zbirali pobude, se o njih pogovarjali in oblikovali predloge. Mestna uprava bi pri tem zagotavljala strokovno podporo in pomagala poiskati poti do izvedbe. Takšno soodločanje mora postati sestavni del vodenja mesta. Za izbrane projekte bi zagotovili sredstva v proračunu in jasno odgovornost za njihovo izvedbo.

To je bistveno tudi za drugačno koncepcijo mesta. Ljubljana je danes čisto preveč centralizirana. V naši viziji pa bo postala mesto, sestavljeno iz živih sosesk, ki soodločajo o svoji prihodnosti.

Stanovanjsko vprašanje je ena od osrednjih točk vašega programa. Kaj lahko občina konkretno stori za povečanje dostopnosti stanovanj?

Ljubljana se sooča z resno stanovanjsko krizo. Sedanja mestna oblast glede tega enostavno ne ukrepa. Primerljiva evropska mesta že vrsto let sprejemajo ukrepe za aktiviranje praznih stanovanj, omejujejo Airbnb in gradijo nove soseske. Ljubljanska stanovanjska politika pa je predolgo stavila na zasebno iniciativo in zgoščanje obstoječih sosesk, iz česar pa smo dobili predvsem vilabloke in luksuzne projekte, kot sta Šumi in vila Schellenburg. Takšna stanovanjska politika ne rešuje problemov, ampak jih poslabšuje.

Prvi in najlažji ukrep je regulacija Airbnbja. V Ljubljani se sicer prek platform po podatkih IPOP oddaja kar okoli 20 % najemnih stanovanj. Visoki donosi pa močno prispevajo k rasti cen stanovanj in najemnin. Airbnb bomo omejili na 60 dni na leto, v posameznih delih mesta pa na 30.

Drugo je aktivacija praznih stanovanj. Najprej bomo vzpostavili evidenco, register praznih stanovanj, ter javno najemno službo, ki bo lastnikom ponujala oddajo v najem. Druga evropska mesta so tu odločna. V Amsterdamu in Copenhagnu ne smeš imeti praznega stanovanja. V Parizu pa na prazno stanovanje plačaš prvo leto 17 %, vsa nadaljnja leta pa 34 % davka od administrativno določene najemnine, če stanovanja ne oddaš.

Ob tem mora občina bistveno povečati gradnjo javnih najemnih stanovanj. V zadnjih dvajsetih letih jih je bilo zgrajenih približno 1.500, torej v povprečju le 75 na leto. To številko moramo postopno dvigniti na 300 do 500 stanovanj letno. Stanovanjska gradnja je dolgotrajen proces, zato moramo ukrepati takoj in zastaviti politiko, ki bo segala čez en mandat. Podpiram tudi dolgoročni cilj 10.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2045.

Za to imamo dobre možnosti. Eno je financiranje, ki smo ga vzpostavili na državni ravni, ter zemljišča v občinski in državni lasti. Ob manjših in srednje velikih projektih moramo premakniti tudi gradnjo novih sosesk v Stanežičah, Šentvidu, Bizoviku in ob Cesti dveh cesarjev. Nekateri od teh projektov se napovedujejo že desetletja. Naloga novega vodstva bo, da dobijo jasne roke, zagotovljena sredstva in se začnejo izvajati.

To morajo biti celovite soseske z vrtci, šolami, zelenimi površinami in javnim prevozom. V njih potrebujemo javna najemna stanovanja in stanovanja za nakup, pri katerih bomo s pogoji gradnje na javnih zemljiščih zagotovili dostopne cene.

Napovedali ste strožje omejevanje kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom. Kako bi tak ukrep izvajali in nadzorovali? Koliko lahko občina s tem prispeva k temu, da bo v Ljubljani več stanovanj za prebivalce?

MOL ima svoj inšpektorat, ki ima po novem Zakonu o gostinstvu in turizmu, ki smo ga sprejeli v naši vladi, tudi neposredne pristojnosti za nadzor kratkotrajnega oddajanja prek Airbnbja in drugih platform.

Po 33. členu tega zakona lahko MOL preverja, ali je stanovanje vpisano v register in posluje z veljavno identifikacijsko številko; ali je ta številka navedena v spletnem oglasu; ali se spoštujejo časovne omejitve oddajanja itn. Ob tem pa je pomembno tudi preverjanje soglasij sosedov, ki pa ga izvaja nacionalna stanovanjska inšpekcija.

Ti ukrepi so namenjeni predvsem umirjanju cen in sproščanju več stanovanj za najemno rabo. Po podatkih IPOP se namreč prek Airbnbja oddaja kar 20 % najemnega fonda stanovanj v Ljubljani – in to povečini v najlepših delih mesta.

Za boljši javni promet predlagate širitev sistema P+R, rumene pasove in pogostejše avtobuse. Kako bi to zagotovili glede na to, da je že sedaj pomanjkanje šoferjev, da je dobavni rok za nove avtobuse zelo dolg in da je sredinski rumeni pas zahtevno umestiti?

Tega se zavedamo, a to so nujni ukrepi. Pogostejši avtobusi, rumeni pasovi, krožne linije in ponovna uvedba nočnih linij so ključni, če želimo nasloviti prometno krizo v mestu. Rumeni pasovi bodo skupaj s kolesarskimi potmi imeli prednost pri urejanju vpadnic. Naša vizija je – ob zavedanju kompleksnosti takega umeščanja v prostor – da jih zarišemo po sredini vpadnic in s tem pripravimo podlago za morebitno poznejšo uvedbo tramvaja. To je projekt, ki ga je mogoče uresničiti v 10 letih. Vse gostejši promet in naraščanje števila avtomobilov v mestu pa kličeta po sistematični preureditvi prometne politike.

 Opozarjate tudi na brezdomstvo, problematiko drog in varnost v mestu. Kakšne ukrepe predvidevate?

Povečanje števila brezdomcev in uživalcev drog na ulicah je v določeni meri posledica pomanjkljivega pristopa MOL ob preurejanju Roga in Cukrarne. Vedelo se je, da v teh zapuščenih stavbah živijo tudi brezdomci in uživalci drog, vendar zanje po izselitvi ni bilo ustrezno poskrbljeno. Zdaj so na ulicah.

Mestna občina bi zato morala ob preurejanju teh prostorov misliti tudi nanje in zagotoviti varne sobe, zavetišča in programe ustrezne pomoči. A še vedno imam občutek, da gleda proč in probleme prelaga na nevladne organizacije. Sam ne bom gledal proč. Sestal sem se tako s Kralji ulice kot s Šentom, po volitvah bomo skupaj z njimi oblikovali sistematičen pristop k reševanju teh težav.

Kandidirate kot predstavnik Levice, hkrati pa poudarjate, da želite graditi širšo koalicijo z meščani. Kako bi v mestnem svetu sodelovali s strankami in svetniki, ki ne delijo vaših političnih izhodišč?

Brez problema. Večino svojega političnega življenja sem preživel v različnih koalicijah, zato sem vajen sodelovanja. Naš mestni program naslavlja zelo življenjske probleme v mestu – od stanovanj, prometa, zdravja, parkiranja do brezdomstva –, s katerim druge politične skupine v mestnem svetu ne bi smele imeti večjih težav.

Kakšno je vaše stališče do kanala C0? In kakšno je vaše stališče do garažne hiše pod tržnico?

Garažne hiše pod tržnico ne bomo gradili. Teh 70 milijonov evrov bomo veliko raje investirali v projekte po soseskah – vključno z urejanjem parkiranja.

C0 pa vidim kot simptom politike obstoječega župana, ki je nastajal mimo okoljevarstvenih dovoljenj in soglasij, zdaj pa je nasedel in je vprašanje, ali bo sploh lahko začel obratovati. Po volitvah bomo nemudoma stopili v stik z Evropsko komisijo in preverili možnosti za rešitev nastalega položaja. Februarja 2027 se namreč izteče rok, po katerem bo MOL, če C0 ne začne obratovati, morala vrniti 70 milijonov evropskih sredstev.

Kako si predstavljate Ljubljano leta 2050? Katere odločitve bi morali sprejeti že danes, da bo mesto dostopnejše, bolj zeleno in prijetnejše za življenje? Kaj je po vašem mnenju v Ljubljani že zdaj najboljše?

Ljubljana 2050 bo zeleno in odprto mesto. Mesto živahnih sosesk, v katerih prebivalci soodločajo o svoji prihodnosti. Mesto, ki ima tako dobre kolesarske poti kot Copenhagen in Amsterdam in kjer po vpadnicah vozi tramvaj. Mesto, kjer so vsakemu prebivalcu ključne storitve dostopne v 15 minutah. Mesto s parki, kulturo in športom, v katerem je prijetno živeti.

Ljubljana ima vse nastavke, da postane tako mesto. S temi volitvami pa je treba določiti prave prioritete – in z njimi smer razvoja.

Pripravila: Nina Granda, Matevž Granda