Kulturni center Lojze Bratuž nominiran za nagrado Živa

Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice je nominiran za nagrado Živa 2026 v kategoriji odličnosti pri ohranjanju slovanske dediščine po svetu. Kategorija, ki je bila uvedena lani, izpostavlja organizacije in pobude zunaj matičnih držav, ki s svojim delovanjem ohranjajo, razvijajo in predstavljajo slovansko kulturno dediščino ter jo povezujejo s sodobnim okoljem.

Letošnji nominiranci prihajajo iz različnih delov sveta - od Italije, Avstrije in Madžarske do Kanade in Argentine - ter s tem ponazarjajo geografsko širino slovanske kulturne dediščine. Njihove zgodbe dokazujejo, da dediščina ni nujno vezana na prostor svojega nastanka, ampak lahko tudi daleč od njega živi naprej, se razvija in pridobiva nove pomene. Pri tem ni v ospredju zgolj varovanje dediščine, temveč predvsem vprašanje, kako ta ostaja živa in relevantna. Nagrado Živa podeljuje Forum slovanskih kultur in velja za mednarodno priznanje odličnosti na področju slovanskih muzejev, kulturne in naravne dediščine ter prizadevanj za njeno ohranjanje po svetu.

Letošnja, že 12. izvedba nagrade Živa, bo potekala v Sloveniji, od 30. septembra do 3. oktobra Bledu. Z Bledom je nagrada povezana tudi simbolno. Po lokalnem izročilu naj bi na Blejskem otoku nekoč stalo svetišče, posvečeno Živi, slovanski boginji življenja, rodovitnosti in narave. Čeprav tega izročila ni mogoče potrditi kot zgodovinsko dejstvo, je ostalo del kulturnega spomina prostora in ponuja zanimivo izhodišče za razmislek o prepletanju mita, kraja in dediščine. Osrednja tema letošnje konference bo »Mit in spomin v slovanskem kulturnem prostoru«. Program bo raziskoval, kako se slovanska mitologija, ki se je ohranila predvsem v fragmentih, danes pojavlja v krajini, kolektivnem spominu, muzejih, umetnosti in sodobnih interpretacijah dediščine.

Ohranja slovensko kulturo

Za Kulturni center Lojze Bratuž nominacija predstavlja pomembno mednarodno priznanje njegovega dolgoletnega dela pri ohranjanju, razvijanju in predstavljanju slovenske oziroma širše slovanske kulturne dediščine v prostoru zunaj matične države. Hkrati potrjuje pomen zamejskih kulturnih ustanov kot prostorov, kjer se jezik, spomin, kultura in ustvarjalnost ne le ohranjajo, temveč tudi razvijajo in povezujejo z novimi generacijami ter širšim okoljem.